-- phpMyAdmin SQL Dump
-- version 3.2.4
-- http://www.phpmyadmin.net
--
-- Host: localhost
-- Generation Time: Aug 05, 2010 at 12:49 PM
-- Server version: 5.0.91
-- PHP Version: 5.2.6
SET SQL_MODE="NO_AUTO_VALUE_ON_ZERO";
/*!40101 SET @OLD_CHARACTER_SET_CLIENT=@@CHARACTER_SET_CLIENT */;
/*!40101 SET @OLD_CHARACTER_SET_RESULTS=@@CHARACTER_SET_RESULTS */;
/*!40101 SET @OLD_COLLATION_CONNECTION=@@COLLATION_CONNECTION */;
/*!40101 SET NAMES utf8 */;
--
-- Database: `okinform_novimedij`
--
CREATE DATABASE `okinform_novimedij` DEFAULT CHARACTER SET utf8 COLLATE utf8_general_ci;
USE `okinform_novimedij`;
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_banner`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_banner` (
`bid` int(11) NOT NULL auto_increment,
`cid` int(11) NOT NULL default '0',
`type` varchar(30) NOT NULL default 'banner',
`name` varchar(255) NOT NULL default '',
`alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`imptotal` int(11) NOT NULL default '0',
`impmade` int(11) NOT NULL default '0',
`clicks` int(11) NOT NULL default '0',
`imageurl` varchar(100) NOT NULL default '',
`clickurl` varchar(200) NOT NULL default '',
`date` datetime default NULL,
`showBanner` tinyint(1) NOT NULL default '0',
`checked_out` tinyint(1) NOT NULL default '0',
`checked_out_time` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`editor` varchar(50) default NULL,
`custombannercode` text,
`catid` int(10) unsigned NOT NULL default '0',
`description` text NOT NULL,
`sticky` tinyint(1) unsigned NOT NULL default '0',
`ordering` int(11) NOT NULL default '0',
`publish_up` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`publish_down` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`tags` text NOT NULL,
`params` text NOT NULL,
PRIMARY KEY (`bid`),
KEY `viewbanner` (`showBanner`),
KEY `idx_banner_catid` (`catid`)
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=5 ;
--
-- Dumping data for table `jos_banner`
--
INSERT INTO `jos_banner` (`bid`, `cid`, `type`, `name`, `alias`, `imptotal`, `impmade`, `clicks`, `imageurl`, `clickurl`, `date`, `showBanner`, `checked_out`, `checked_out_time`, `editor`, `custombannercode`, `catid`, `description`, `sticky`, `ordering`, `publish_up`, `publish_down`, `tags`, `params`) VALUES
(1, 1, '', 'Pozicija A', 'pozicija-a', 0, 1784, 4, 'pozicijaa.jpg', 'http://www.okinformatika.si', '2009-01-12 09:10:08', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', '', '', 6, '', 0, 1, '0000-00-00 00:00:00', '0000-00-00 00:00:00', '', 'width=0\nheight=0'),
(2, 2, '', 'Pozicija C', 'pozicija-c', 0, 72035, 25, 'oglas2.jpg', 'http://www.okinformatika.si', '2009-02-03 11:39:02', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', '', '', 6, '', 0, 2, '0000-00-00 00:00:00', '0000-00-00 00:00:00', '', 'width=0\nheight=0'),
(3, 3, '', 'Pozicija B', 'pasica-b', 0, 72070, 22, 'pozicijaB.jpg', 'http://www.okinformatika.si', '2009-01-12 09:30:46', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', '', '', 6, '', 0, 3, '0000-00-00 00:00:00', '0000-00-00 00:00:00', '', 'width=0\nheight=0'),
(4, 4, '', 'Pozicija D', 'pozicija-d', 0, 2299, 0, 'pozicijaD.jpg', 'http://www.okinformatika.si', '2009-01-12 09:41:46', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', '', '', 6, '', 0, 4, '0000-00-00 00:00:00', '0000-00-00 00:00:00', '', 'width=0\nheight=0');
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_bannerclient`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_bannerclient` (
`cid` int(11) NOT NULL auto_increment,
`name` varchar(255) NOT NULL default '',
`contact` varchar(255) NOT NULL default '',
`email` varchar(255) NOT NULL default '',
`extrainfo` text NOT NULL,
`checked_out` tinyint(1) NOT NULL default '0',
`checked_out_time` time default NULL,
`editor` varchar(50) default NULL,
PRIMARY KEY (`cid`)
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=5 ;
--
-- Dumping data for table `jos_bannerclient`
--
INSERT INTO `jos_bannerclient` (`cid`, `name`, `contact`, `email`, `extrainfo`, `checked_out`, `checked_out_time`, `editor`) VALUES
(1, 'Novi medij', 'Jasna Sinkovec', 'berbic.haris@siol.net', 'Testni naročnik', 0, '00:00:00', ''),
(2, 'Narocnik 2', 'Haris Berbic', 'berbic.haris@siol.net', '', 0, '00:00:00', ''),
(3, 'Narocnik 3', 'narocnik 3', 'berbic.haris@siol.net', '', 0, '00:00:00', ''),
(4, 'Narocnik 4', 'narocnik 4', 'berbic.haris@siol.net', '', 0, '00:00:00', '');
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_bannertrack`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_bannertrack` (
`track_date` date NOT NULL default '0000-00-00',
`track_type` int(10) unsigned NOT NULL default '0',
`banner_id` int(10) unsigned NOT NULL default '0'
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8;
--
-- Dumping data for table `jos_bannertrack`
--
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_categories`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_categories` (
`id` int(11) NOT NULL auto_increment,
`parent_id` int(11) NOT NULL default '0',
`title` varchar(255) NOT NULL default '',
`name` varchar(255) NOT NULL default '',
`alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`image` varchar(255) NOT NULL default '',
`section` varchar(50) NOT NULL default '',
`image_position` varchar(30) NOT NULL default '',
`description` text NOT NULL,
`published` tinyint(1) NOT NULL default '0',
`checked_out` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`checked_out_time` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`editor` varchar(50) default NULL,
`ordering` int(11) NOT NULL default '0',
`access` tinyint(3) unsigned NOT NULL default '0',
`count` int(11) NOT NULL default '0',
`params` text NOT NULL,
PRIMARY KEY (`id`),
KEY `cat_idx` (`section`,`published`,`access`),
KEY `idx_access` (`access`),
KEY `idx_checkout` (`checked_out`)
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=27 ;
--
-- Dumping data for table `jos_categories`
--
INSERT INTO `jos_categories` (`id`, `parent_id`, `title`, `name`, `alias`, `image`, `section`, `image_position`, `description`, `published`, `checked_out`, `checked_out_time`, `editor`, `ordering`, `access`, `count`, `params`) VALUES
(3, 0, 'NAJMEŠČAN - NAJMEŠČANKA', '', 'najmean-najmeanka', '', '3', 'left', 'Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Fusce eget dolor a tellus tristique consequat. Pellentesque tellus. Nam pretium mattis ante. Sed sollicitudin, mauris quis congue faucibus, tellus tellus suscipit sapien, pharetra gravida justo purus in justo. Donec ultrices mauris sit amet ligula. Aliquam nulla. NAJ MEŠČAN', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 2, 0, 0, ''),
(5, 0, 'AKCIJA ZA MAMOGRAF', '', 'akcija-za-mamograf', '', '3', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 4, 0, 0, ''),
(17, 0, 'ŠPORTNI UTRINKI', '', 'portni-utrinki', 'icon_sportni_utrinek.gif', '1', 'left', '
Piše: Sabina Gosenca
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 9, 0, 0, ''),
(18, 0, 'JASNI SE', '', 'jasni-se', 'icon_toni.jpg', '1', 'left', 'Piše: Toni Gašperič', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 10, 0, 0, ''),
(19, 0, 'ODSEVI', '', 'odsevi', 'icon_badovinac.jpg', '1', 'left', 'Piše: Katjuša Badovinac', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 11, 0, 0, ''),
(20, 0, 'BREZ DLAKE NA JEZIKU', '', 'brez-dlake-na-jeziku', 'icon_plut.jpg', '1', 'left', 'Piše: Franc Plut', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 12, 0, 0, ''),
(6, 0, 'Grafični', '', 'grafini', '', 'com_banner', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 1, 0, 0, ''),
(7, 0, 'Tekstovni', '', 'tekstovni', '', 'com_banner', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 2, 0, 0, ''),
(10, 0, 'PO KOM SE IMENUJE', '', 'po-kom-se-imenuje', 'icon_po_kom_se_imenuje.gif', '1', 'left', 'Rubriko pripravlja: Knjižnica Mirana Jarca
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 2, 0, 0, ''),
(11, 0, 'NOVI NOVOMEŠČANI', '', 'novi-novomeani', 'icon_novi_novom.gif', '1', 'left', 'V rubriki NOVI NOVOMEŠČANI želimo predstavljati najmlajše Novomeščane. Zato vabimo vse novopečene starše, da nam pošljejo fotografijo svojega otroka in kratko besedilo. Edini pogoj za objavo je starost! Predstavljali bomo naše najmlajše – stare do enega leta.
Fotografijo in besedilo nam posredujte na elektronski naslov: novi.medij@siol.net ali na naslov: Novi Medij, Glavni trg 14, Novo mesto.
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 3, 0, 0, ''),
(12, 0, 'BESEDA UREDNICE', '', 'beseda-urednice', 'icon_beseda_urednice.gif', '1', 'left', 'Piše: Jasna Šinkovec
| 
|
Če ste ga spoznali, nam svoje odgovore pošljite do 5.8.2010 na naslov: Novi Medij, p.p. 330, Novo mesto ali e-mail: novi.medij@siol.net. Ne pozabite pripisati svoje telefonske številke.
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 5, 0, 0, ''),
(14, 0, 'TAKO JE BILO V TANGU', '', 'tako-je-bilo-v-tangu', 'icon_tako_je_bilo.gif', '1', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 6, 0, 0, ''),
(15, 0, 'SVETLA TOČKA', '', 'svetla-toka', 'icon_svetla_tocka.gif', '1', 'left', 'Če tudi vi vidite kakšno »črno točko«, ali če želite kaj pohvaliti v »svetli točki «, nam to sporočite na telefon: 07/33 723 30, e-mail: novi.medij@siol.net ali na naslov Glavni trg 14, Novo mesto.
Veseli bomo vseh vaših predlogov.
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 7, 0, 0, ''),
(16, 0, 'ČRNA TOČKA', '', 'rna-toka', 'icon_crna_tocka.gif', '1', 'left', 'Če tudi vi vidite kakšno »črno točko«, ali če želite kaj pohvaliti v »svetli točki «, nam to sporočite na telefon: 07/33 723 30, e-mail: novi.medij@siol.net ali na naslov Glavni trg 14, Novo mesto.
Veseli bomo vseh vaših predlogov.
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 8, 0, 0, ''),
(21, 0, 'ARHIV', '', 'arhiv', '', '1', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 13, 0, 0, ''),
(23, 0, 'BONTON', '', 'bonton', 'icon_plenicar.jpg', '1', 'left', 'Piše: Andreja Pleničar', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 15, 0, 0, ''),
(22, 0, 'UJETO V OBJEKTIV', '', 'ujeto-v-objektiv', 'icon_objektiv.jpg', '1', 'left', 'Piše: Andrej Matič
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 14, 0, 0, ''),
(24, 0, 'ROMANO REPORTERI', '', 'romano-reporteri', 'icon_miklic.gif', '1', 'left', 'Piše: Bogdan Miklič
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 16, 0, 0, ''),
(25, 0, 'VETERINAR SVETUJE', '', 'veterinar-svetuje', 'veterinar_icon.gif', '1', 'left', '', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 17, 0, 0, ''),
(26, 0, 'MALO MEŠANO', '', 'malo-meano', 'icon_smodej.jpg', '1', 'left', 'Ureja: Dušan Smodej
', 1, 0, '0000-00-00 00:00:00', NULL, 18, 0, 0, '');
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_components`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_components` (
`id` int(11) NOT NULL auto_increment,
`name` varchar(50) NOT NULL default '',
`link` varchar(255) NOT NULL default '',
`menuid` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`parent` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`admin_menu_link` varchar(255) NOT NULL default '',
`admin_menu_alt` varchar(255) NOT NULL default '',
`option` varchar(50) NOT NULL default '',
`ordering` int(11) NOT NULL default '0',
`admin_menu_img` varchar(255) NOT NULL default '',
`iscore` tinyint(4) NOT NULL default '0',
`params` text NOT NULL,
`enabled` tinyint(4) NOT NULL default '1',
PRIMARY KEY (`id`),
KEY `parent_option` (`parent`,`option`(32))
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=37 ;
--
-- Dumping data for table `jos_components`
--
INSERT INTO `jos_components` (`id`, `name`, `link`, `menuid`, `parent`, `admin_menu_link`, `admin_menu_alt`, `option`, `ordering`, `admin_menu_img`, `iscore`, `params`, `enabled`) VALUES
(1, 'Banners', '', 0, 0, '', 'Banner Management', 'com_banners', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, 'track_impressions=0\ntrack_clicks=0\ntag_prefix=\n\n', 1),
(2, 'Banners', '', 0, 1, 'option=com_banners', 'Active Banners', 'com_banners', 1, 'js/ThemeOffice/edit.png', 0, '', 1),
(3, 'Clients', '', 0, 1, 'option=com_banners&c=client', 'Manage Clients', 'com_banners', 2, 'js/ThemeOffice/categories.png', 0, '', 1),
(4, 'Web Links', 'option=com_weblinks', 0, 0, '', 'Manage Weblinks', 'com_weblinks', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, 'show_comp_description=1\ncomp_description=\nshow_link_hits=1\nshow_link_description=1\nshow_other_cats=1\nshow_headings=1\nshow_page_title=1\nlink_target=0\nlink_icons=\n\n', 1),
(5, 'Links', '', 0, 4, 'option=com_weblinks', 'View existing weblinks', 'com_weblinks', 1, 'js/ThemeOffice/edit.png', 0, '', 1),
(6, 'Categories', '', 0, 4, 'option=com_categories§ion=com_weblinks', 'Manage weblink categories', '', 2, 'js/ThemeOffice/categories.png', 0, '', 1),
(7, 'Contacts', 'option=com_contact', 0, 0, '', 'Edit contact details', 'com_contact', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 1, 'contact_icons=0\nicon_address=\nicon_email=\nicon_telephone=\nicon_fax=\nicon_misc=\nshow_headings=1\nshow_position=1\nshow_email=0\nshow_telephone=1\nshow_mobile=1\nshow_fax=1\nbannedEmail=\nbannedSubject=\nbannedText=\nsession=1\ncustomReply=0\n\n', 1),
(8, 'Contacts', '', 0, 7, 'option=com_contact', 'Edit contact details', 'com_contact', 0, 'js/ThemeOffice/edit.png', 1, '', 1),
(9, 'Categories', '', 0, 7, 'option=com_categories§ion=com_contact_details', 'Manage contact categories', '', 2, 'js/ThemeOffice/categories.png', 1, 'contact_icons=0\nicon_address=\nicon_email=\nicon_telephone=\nicon_fax=\nicon_misc=\nshow_headings=1\nshow_position=1\nshow_email=0\nshow_telephone=1\nshow_mobile=1\nshow_fax=1\nbannedEmail=\nbannedSubject=\nbannedText=\nsession=1\ncustomReply=0\n\n', 1),
(10, 'Polls', 'option=com_poll', 0, 0, 'option=com_poll', 'Manage Polls', 'com_poll', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, '', 1),
(11, 'News Feeds', 'option=com_newsfeeds', 0, 0, '', 'News Feeds Management', 'com_newsfeeds', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, '', 1),
(12, 'Feeds', '', 0, 11, 'option=com_newsfeeds', 'Manage News Feeds', 'com_newsfeeds', 1, 'js/ThemeOffice/edit.png', 0, 'show_headings=1\nshow_name=1\nshow_articles=1\nshow_link=1\nshow_cat_description=1\nshow_cat_items=1\nshow_feed_image=1\nshow_feed_description=1\nshow_item_description=1\nfeed_word_count=0\n\n', 1),
(13, 'Categories', '', 0, 11, 'option=com_categories§ion=com_newsfeeds', 'Manage Categories', '', 2, 'js/ThemeOffice/categories.png', 0, '', 1),
(14, 'User', 'option=com_user', 0, 0, '', '', 'com_user', 0, '', 1, '', 1),
(15, 'Search', 'option=com_search', 0, 0, 'option=com_search', 'Search Statistics', 'com_search', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 1, 'enabled=0\n\n', 1),
(16, 'Categories', '', 0, 1, 'option=com_categories§ion=com_banner', 'Categories', '', 3, '', 1, '', 1),
(17, 'Wrapper', 'option=com_wrapper', 0, 0, '', 'Wrapper', 'com_wrapper', 0, '', 1, '', 1),
(18, 'Mail To', '', 0, 0, '', '', 'com_mailto', 0, '', 1, '', 1),
(19, 'Media Manager', '', 0, 0, 'option=com_media', 'Media Manager', 'com_media', 0, '', 1, 'upload_extensions=bmp,csv,doc,epg,gif,ico,jpg,odg,odp,ods,odt,pdf,png,ppt,swf,txt,xcf,xls,BMP,CSV,DOC,EPG,GIF,ICO,JPG,ODG,ODP,ODS,ODT,PDF,PNG,PPT,SWF,TXT,XCF,XLS\nupload_maxsize=10000000\nfile_path=images\nimage_path=images/stories\nrestrict_uploads=1\ncheck_mime=1\nimage_extensions=bmp,gif,jpg,png\nignore_extensions=\nupload_mime=image/jpeg,image/gif,image/png,image/bmp,application/x-shockwave-flash,application/msword,application/excel,application/pdf,application/powerpoint,text/plain,application/x-zip\nupload_mime_illegal=text/html\nenable_flash=0\n\n', 1),
(20, 'Articles', 'option=com_content', 0, 0, '', '', 'com_content', 0, '', 1, 'show_noauth=1\nshow_title=1\nlink_titles=0\nshow_intro=1\nshow_section=0\nlink_section=0\nshow_category=0\nlink_category=0\nshow_author=0\nshow_create_date=0\nshow_modify_date=0\nshow_item_navigation=0\nshow_readmore=1\nshow_vote=0\nshow_icons=0\nshow_pdf_icon=0\nshow_print_icon=0\nshow_email_icon=0\nshow_hits=0\nfeed_summary=0\nfilter_tags=\nfilter_attritbutes=\n\n', 1),
(21, 'Configuration Manager', '', 0, 0, '', 'Configuration', 'com_config', 0, '', 1, '', 1),
(22, 'Installation Manager', '', 0, 0, '', 'Installer', 'com_installer', 0, '', 1, '', 1),
(23, 'Language Manager', '', 0, 0, '', 'Languages', 'com_languages', 0, '', 1, 'administrator=sl-SI\nsite=sl-SI\n\n', 1),
(24, 'Mass mail', '', 0, 0, '', 'Mass Mail', 'com_massmail', 0, '', 1, 'mailSubjectPrefix=\nmailBodySuffix=\n\n', 1),
(25, 'Menu Editor', '', 0, 0, '', 'Menu Editor', 'com_menus', 0, '', 1, '', 1),
(27, 'Messaging', '', 0, 0, '', 'Messages', 'com_messages', 0, '', 1, '', 1),
(28, 'Modules Manager', '', 0, 0, '', 'Modules', 'com_modules', 0, '', 1, '', 1),
(29, 'Plugin Manager', '', 0, 0, '', 'Plugins', 'com_plugins', 0, '', 1, '', 1),
(30, 'Template Manager', '', 0, 0, '', 'Templates', 'com_templates', 0, '', 1, '', 1),
(31, 'User Manager', '', 0, 0, '', 'Users', 'com_users', 0, '', 1, 'allowUserRegistration=0\nnew_usertype=Registered\nuseractivation=0\nfrontend_userparams=0\n\n', 1),
(32, 'Cache Manager', '', 0, 0, '', 'Cache', 'com_cache', 0, '', 1, '', 1),
(33, 'Control Panel', '', 0, 0, '', 'Control Panel', 'com_cpanel', 0, '', 1, '', 1),
(35, 'yvComment', 'option=com_yvcomment', 0, 0, 'option=com_yvcomment', 'yvComment', 'com_yvcomment', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, '', 1),
(36, 'List of Comments', '', 0, 35, 'option=com_yvcomment&view=listofcomments', 'List of Comments', 'com_yvcomment', 0, 'js/ThemeOffice/component.png', 0, '', 1);
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_contact_details`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_contact_details` (
`id` int(11) NOT NULL auto_increment,
`name` varchar(255) NOT NULL default '',
`alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`con_position` varchar(255) default NULL,
`address` text,
`suburb` varchar(100) default NULL,
`state` varchar(100) default NULL,
`country` varchar(100) default NULL,
`postcode` varchar(100) default NULL,
`telephone` varchar(255) default NULL,
`fax` varchar(255) default NULL,
`misc` mediumtext,
`image` varchar(255) default NULL,
`imagepos` varchar(20) default NULL,
`email_to` varchar(255) default NULL,
`default_con` tinyint(1) unsigned NOT NULL default '0',
`published` tinyint(1) unsigned NOT NULL default '0',
`checked_out` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`checked_out_time` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`ordering` int(11) NOT NULL default '0',
`params` text NOT NULL,
`user_id` int(11) NOT NULL default '0',
`catid` int(11) NOT NULL default '0',
`access` tinyint(3) unsigned NOT NULL default '0',
`mobile` varchar(255) NOT NULL default '',
`webpage` varchar(255) NOT NULL default '',
PRIMARY KEY (`id`),
KEY `catid` (`catid`)
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=1 ;
--
-- Dumping data for table `jos_contact_details`
--
-- --------------------------------------------------------
--
-- Table structure for table `jos_content`
--
CREATE TABLE IF NOT EXISTS `jos_content` (
`id` int(11) unsigned NOT NULL auto_increment,
`title` varchar(255) NOT NULL default '',
`alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`title_alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`introtext` mediumtext NOT NULL,
`fulltext` mediumtext NOT NULL,
`state` tinyint(3) NOT NULL default '0',
`sectionid` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`mask` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`catid` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`created` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`created_by` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`created_by_alias` varchar(255) NOT NULL default '',
`modified` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`modified_by` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`checked_out` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`checked_out_time` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`publish_up` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`publish_down` datetime NOT NULL default '0000-00-00 00:00:00',
`images` text NOT NULL,
`urls` text NOT NULL,
`attribs` text NOT NULL,
`version` int(11) unsigned NOT NULL default '1',
`parentid` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`ordering` int(11) NOT NULL default '0',
`metakey` text NOT NULL,
`metadesc` text NOT NULL,
`access` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`hits` int(11) unsigned NOT NULL default '0',
`metadata` text NOT NULL,
PRIMARY KEY (`id`),
KEY `idx_section` (`sectionid`),
KEY `idx_access` (`access`),
KEY `idx_checkout` (`checked_out`),
KEY `idx_state` (`state`),
KEY `idx_catid` (`catid`),
KEY `idx_createdby` (`created_by`)
) ENGINE=MyISAM DEFAULT CHARSET=utf8 AUTO_INCREMENT=381 ;
--
-- Dumping data for table `jos_content`
--
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(1, 'Novi Medij', 'novi-medij', '', 'Mi obveščamo – bralci komentirajo
Aprila leta 1997 je izšla prva številka NOVEGA MEDIJA. Lokalni časopis, ki se omejuje na prostor Mestne občine Novo mesto in ga BREZPLAČNO razdeljujemo v 15.000 izvodih, je bil tedaj eden prvih brezplačnikov v Sloveniji.
Namen časopisa že dvanajst let ostaja isti: mi zgolj obveščamo, bralci komentirajo! Vsebinska zasnova Novega Medija je osredotočena na lokalno dogajanje v Mestni občini Novo mesto. Vsa gospodinjstva naše občine Novi Medij, ki ga raznaša Pošta Novo mesto, brezplačno dobivajo 20. v mesecu.
Novi Medij pa je tudi pobudnik vrste akcij. Naj omenimo prireditev Naj meščanka – naj meščan, ki smo jo pripravljali deset let. Letos pa smo se vključili v akcijo »Poglej me« - zbiranje sredstev za mamograf.
Časopis se financira IZKLJUČNO iz oglaševanja.
V okviru tega našim strankam ponujamo DVE VARIANTI OGLAŠEVANJA:
- KLASIČNO OGLAŠEVANJE in
- PREDSTAVITVENE TEKSTE (PR teksti).
- SPLETNO OGLAŠEVANJE
Novi Medij je lokalno uveljavljen, priznan in bran lokalni časopis in verjamem, interesanten tudi za vas.
', '', -2, 0, 0, 0, '2008-11-25 11:06:11', 62, '', '2009-01-19 07:33:07', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-11-25 11:06:11', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 0, '', '', 0, 51, 'robots=\nauthor='),
(3, 'Arhiv', 'arhiv-slik', '', 'V rubriki arhiv si lahko pogledate stare številke. Za ogled številke potrebujete Adobe Acrobat Reader.
\r\n\r\n\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n | \r\n | \r\n | \r\n
\r\n\r\n
', '', 1, 0, 0, 0, '2008-11-25 11:07:20', 62, '', '2010-07-20 14:29:43', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-11-25 11:07:20', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 27, 0, 6, '', '', 0, 1707, 'robots=\nauthor='),
(4, 'Prireditve', 'prireditve', '', 'Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Cras sed justo eu odio viverra ultricies. Mauris vel pede sed erat viverra varius. Cras tincidunt. Quisque luctus malesuada ante. Duis vitae dolor. Phasellus erat. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Phasellus egestas porttitor purus. Cras in justo. Duis tortor. Nunc nec lorem et leo accumsan aliquet. Fusce arcu. Nulla mauris risus, aliquam id, feugiat sit amet, placerat vel, justo. Donec luctus aliquam nibh. Pellentesque molestie erat rutrum sem.
', '', 1, 0, 0, 0, '2008-11-25 11:07:56', 62, '', '2008-12-03 14:20:07', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-11-25 11:07:56', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 5, '', '', 0, 11, 'robots=\nauthor='),
(5, 'Ponudba', 'ponudba', '', 'Novi Medij je lokalni časopis, ki mesečno izhaja v nakladi 15.000 izvodov, katere BREZPLAČNO razdelimo gospodinjstvom na območju Mestne občine Novo mesto.
Bili smo med prvimi tovrstnimi časopisi v Sloveniji, saj Novi Medij izhaja že od leta 1997.
Namen časopisa je informirati bralce o pomembnih LOKALNIH dogodkih, ki jih v drugih medijih ni moč zaslediti. V vsebinskem delu imamo vrsto zanimivih rubrik, ki so nam tudi v pomoč pri merjenju branosti našega časopisa (Črna točka, Svetla točka, Kdo je to, Tako je bilo v Tangu, Foto arhiv, Trič – trač, Modni vrtiljak, Odsevi, Jasni se, Brez dlake na jeziku, Novi Novomeščani, Po kom se imenuje ….).
Deset let smo organiziramo izbor za NAJ MEŠČANA in NAJ MEŠČANKO, ki ga poznajo tudi drugod po Sloveniji.
Časopis se financira IZKLJUČNO iz oglaševanja.
V okviru tega našim strankam ponujamo DVE VARIANTI OGLAŠEVANJA:
- KLASIČNO OGLAŠEVANJE,
- PREDSTAVITVENE TEKSTE (PR teksti) in
- SPLETNO OGLAŠEVANJE.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Cras sed justo eu odio viverra ultricies. Mauris vel pede sed erat viverra varius. Cras tincidunt. Quisque luctus malesuada ante. Duis vitae dolor. Phasellus erat. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Phasellus egestas porttitor purus. Cras in justo. Duis tortor. Nunc nec lorem et leo accumsan aliquet. Fusce arcu. Nulla mauris risus, aliquam id, feugiat sit amet, placerat vel, justo. Donec luctus aliquam nibh. Pellentesque molestie erat rutrum sem.
', '', 1, 0, 0, 0, '2008-11-25 11:08:53', 62, '', '2008-12-03 14:22:29', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-11-25 11:08:53', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 3, '', '', 0, 1, 'robots=\nauthor='),
(7, 'STOPITI SKUPAJ...', 'stopiti-skupaj', '', 'V zadnjih dneh najpogosteje izgovorjena beseda RECESIJA postaja zlajnana, kot obrabljen raper… A bojim se, da napoveduje stanje, ki se mu kar nekajčasa ne bo moč izogniti.
Panika… na borzi, v bankah, se loteva tudi vas?
Recesijo slovar tujk označuje med drugim kot olepševalni izraz za krizo. Smešno, mar ne? Kriza je kriza in brez dvoma nas bo doletela, vse skupaj, vsakega posebej … »Bestselerji « bodo postale knjige z nasveti »kako preživeti recesijo «, ki jo bodo, kot pravi moj prijatelj Andrej, kupovali predvsem tisti, ki so nalagali premoženje v delnice, on, ki je svoje že davno prodal, da je kupil stanovanje, si zaradi stanja ne beli las, skrbi pa ga, kaj bo z njegovo službo. Ja, nič lepega ne obeta svetovna finančna situacija.
Dobili bomo novo vlado in od nje ne gre pričakovati čudežev, gotovo pa nam bolj kot kdajkoli ni vseeno, kdo bo novi ameriški predsednik. Ja, rezultate globalizacije na vseh področjih že občutimo. Po naravi nisem pesimist in po pričakovanjih ne idealist, verjamem, da bomo preživeli vzpone in padce.
Tako kot verjamem, da bomo kljub vsemu uspeliz združenimi močmi zbrati 250.000 eurov, ki jih potrebujemo za nov mamograf v novomeškem Zdravstvenem domu, ki ga koristijo Dolenjke, Belokranjke, Posavke … Samo skupaj je potrebno stopiti in se marsikaj da …
', '', -1, 1, 0, 12, '2008-11-29 18:29:28', 62, '', '2009-02-16 12:47:31', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-11-29 18:29:28', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 9, 0, 3, '', '', 0, 234, 'robots=\nauthor='),
(8, 'Kdo je to?', 'kdo-je-to', '', '
Dvoletna ljubka deklica na fotografiji je danes zrela ženska, ki pa še vedno rada telefonira. Rojena je januarja, zvečer. In še danes je njen bioritem najaktivnejši v večernih urah. Z veseljem se spominja lepega otroštva na Ragovski, Osnovne šole Grm, selitve na Slatnik, kjer živi še danes … Tudi gimnazijska in študijska leta ohranja v lepem spominu. Po končanem študiju slavistike se je po enem letu službovanja v OŠ Šmarjeta pridružila kot kolegica profesorjem na gimnaziji. Nasledila je svojega profesorja slovenščine Kolenca, ki ga ima še v posebno lepem spominu. Kar nekaj let je bila pomočnica ravnateljice. Ravnateljica Gimnazije pa je od letošnjega februarja, a še vedno uživa v razredu med dijaki. V prostem času uživa v branju in potovanjih. Privlačijo jo topli kraji, smer njenih potovanj je jug, še posebej uživa v Sredozemlju. Vendar, brez morja in Kolpe, pravi, da ni počitnic.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Cras sed justo eu odio viverra ultricies. Mauris vel pede sed erat viverra varius. Cras tincidunt. Quisque luctus malesuada ante. Duis vitae dolor. Phasellus erat. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Phasellus egestas porttitor purus. Cras in justo. Duis tortor. Nunc nec lorem et leo accumsan aliquet. Fusce arcu. Nulla mauris risus, aliquam id, feugiat sit amet, placerat vel, justo. Donec luctus aliquam nibh. Pellentesque molestie erat rutrum sem.
', '', -1, 0, 0, 0, '2008-12-03 13:53:07', 62, '', '2008-12-03 14:15:12', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-12-03 13:53:07', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 3, '', '', 0, 0, 'robots=\nauthor='),
(11, 'DOBRA MOŽA', 'dobra-moa', '', 'Mladen je bil Miklavž, jaz pa parkelj. Tistega davnega leta 1957 je bilo snega do ušes in čez, midva pa sva hodila od hiše do hiše. Rožljal sem z verigo, toda kakšnega strahu nisem vzbujal. Mladen je bil bolj fin. Z izbranimi besedami je nagovarjal odrasle, predvsem pa otroke. Za svoje glumaštvo sva dobila nekaj piškotov, kos orehove potice in dvanajst dinarjev. Pravo bogastvo
v revščini, ki smo jo tolkli tisti povojni čas, ko je bilo suho sadje, najdeno zjutraj na Miklavža dan na pločevinastem krožniku, pravo bogastvo. Tudi sicer so bili Miklavževi darovi praktični: rokavice, nogavice, pletena kapa in pomaranča, ki se mi je zdela kot pomanjšano sonce. Pa še šiba, da bi bil bolj priden in da ne bi ob večerih streljal s karbidom pri Makarjevem podu. Starši
niso nikoli zadovoljni z otroki in otroci nikoli s starši. Večni krog.
Dedka Mraza je igral vrsto let učitelj Švigelj, ki nas je sicer poučeval matematiko, vodil pa je tudi pevski zbor. Matematike nisem maral, v pevskem zboru pa tudi nisem bil solist. Sivo poprečje. Dedka Mraza smo klicali v Sokolskem domu, ki je bil pozneje Dom partizana, še malce kasneje Kulturni dom Edvarda Kardelja, danes pa ima stavba preprosto in neobremenjeno ime: Kulturni dom Metlika. Dedek s sivo kučmo in belo brado je prišel na oder v spremstvu gozdnih živali, princes in drugih pravljičnih bitij. Otroci smo ga pričakali odprtih ust in žarečih oči, saj nam je pravljični prizor vzbudil ugodje neresničnega, omamnega, zadel nas je bolj kot veliko pozneje rumkola ali marihuana, pokajena na katerem od ameriških stranišč. Česar nam niso mogli nuditi starši, nam je dala država. V podobi dedka Mraza. Dobrega moža, ki nas ni ločeval na bogate in revne, na verujoče in ateiste, na bedaste in pametne. Vsaj takrat, ko je stal na odru in govoril o svoji poti s severa do nas, ne. Bilo je imenitno, kajti zunaj te decembrske idile je bilo drugače. Otroci čevljarjev smo nosili zakrpane hlače in nogavice, se sankali le, če nas je vzel kdo na svoje sani, medtem ko so ljubljenčki direktorjev in drugih pomembnežev, ki so bilo to, kar so bili, samo zato, ker so znali dobro izrabiti svoje partizanstvo ali članstvo v edini zveličavni partiji, hodili smučat v Avstrijo. Toda otroška duša je naivna in še ne zna dobro ločiti, kaj je prav in kaj ne, zato nasede lepim besedam. Verjame, da svetijo lučke na božičnem drevesu za vse enako, da je poštenost vrlina vseh, da je laž prezira vredna beseda. Pa kljub vsemu: lepe spomine imam na december, na Miklavža in dedka Mraza. Šele pozneje sem spoznal, da sta dobra moža le preoblečena človeka, da imajo pravljice kratek rok trajanja in da gre pri
vsem zvončkljanju, petju in smehu zgolj za igro, ki naj bi nam pomagala preživeti. Pomagala ohraniti vero v človeka, njegovo poštenost, dobroto in nepristranskost. To potrebujejo revni v vseh časih, v vseh družbenih ureditvah, pa naj se razglašajo za še tako demokratične.
', '', -1, 1, 0, 18, '2008-12-29 08:05:06', 62, '', '2009-02-13 14:58:42', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-12-29 08:05:06', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 6, 0, 1, '', '', 0, 4, 'robots=\nauthor='),
(10, 'Kontakt', 'kontakt', '', 'Direktorica in glavna urednica:
Jasna Šinkovec
GSM: 041/606-876
email: jasna.medij@siol.net
Tajništvo:
Alenka Antončič
GSM: 041/677-956
email: novi.medij@siol.net
Telefon: 07/3372-330
fax: 07/3372-331
Komerciala:
Mirjana Simič
GSM: 041/317-145
email: novi.medij2@siol.net
', '', 1, 0, 0, 0, '2008-12-29 07:46:38', 62, '', '2009-02-21 06:43:45', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-12-29 07:46:38', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 7, 0, 2, '', '', 0, 1691, 'robots=\nauthor='),
(12, 'SREČNO!', 'sreno', '', 'Priznam. Ob spoznanju, da je končano, tako imenovano Trubarjevo leto, me je kar zmrazilo. Vsi poznate efekt časa, kadar željno pričakujete, da kaj dobite. Čas se vleče in vleče, na koncu ga zmanjka in niste dobili nič. Ali občutek hitrosti časa, ko ste eno serijo položnic plačali, pa je že na vrsti nova, pa spet nimate nič. Nič je tisti hudič, ki vedno pride na koncu ali pa kot posledica časa. Precizneje rečeno, določenega časovnega obdobja. Aha! Zato pa so obdobja. Saj na tem temelji loterija. Ta teden nič. Plačaj! Ta teden nič! Plačaj! In tako naprej! Vsa čast Trubarju! V nekaj desetletjih je spoznal, da na tem koščku zemlje živijo ljudje, ki potrebujejo napisano ime v svojem jeziku. V slovenščini!! Sam pa sem prišel do spoznanja, da tega nismo uspeli osvojiti v več kot polovici tisočletja. Kar pojdite po našem malem mestu, pa boste našli napise: BIGGL, DINGL, RINGLL, TANG , CAMPUS in podobno. Še sreča, da gre samo za določen čas in da bo na koncu nič. Nekoč bo to tak nič, kot so Novoteks, Pionir, Tovarna obutve, IMV in podobni. Tako je tudi v kulturi. Slikar razstavi dvajset črno pobarvanih platen in pod njih napiše, kaj je na sliki. Čeprav ne vidiš nič, ti napis in podpis povesta vse. Oziroma lažeš, ker tako kot vsi, ne vidiš nič. Nisem raziskoval
naprej, ker je povsod isto. Mogoče pa pride novi TRUBAR. Do takrat pa SREČNO!
', '', -1, 1, 0, 20, '2008-12-29 08:18:26', 62, '', '2009-02-13 14:59:26', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2008-12-29 08:18:26', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 7, 0, 1, '', '', 0, 8, 'robots=\nauthor='),
(13, 'RABILI BI NOV MAMOGRAF', 'rabili-bi-nov-mamograf', '', '
O stanju v novomeškem Zdravstvenem domu smo pred časom obsežno pisali. Daleč od rožnatega je, a vendar vnema zaposlenih in podpora občine, ki je odgovorna za primarno zdravstvo, kažeta na spremembe. Ob kadrovskih težavah pa v Zdravstvenem domu ugotavljajo, da je kar 85 odstotkov opreme amortizirane. Kot najbolj akuten problem se pojavljata dotrajan mamograf in potreba po reševalnem vozilu, saj je nujna medicinska pomoč in reševanje v porastu kar za 87 odstotkov. Rak dojk v Sloveniji narašča, zdaj letno za njim zboli že 1100 žensk. Če je rak dojk ugotovljen zgodaj, je možnost ozdravitve lahko zelo velika. Mamografija, tj. rentgensko slikanje dojk z namenom ugotavljanja bolezenskih sprememb in predvsem zgodnjega odkrivanja raka dojk, omogoča številnim ženskam veliko večje možnosti ozdravitve. To velja predvsem pri tistih, ki same še ne opazijo sumljivih sprememb, v resnici pa so že zbolele za rakom dojk, ki ga je mogoče z mamografijo ugotoviti. Pri dejavnosti mamografije v Zdravstvenem domu Novo mesto od leta 1997 uporabljajo mamograf »Alpha RT« podjetja Instrumentarium (zdaj General Elektrics). V desetih letih so z njim naredili okrog 40.000 mamografi j za pacientke z Dolenjske, Bele krajine, Kočevskega, Posavja in od drugod. Trenutno čaka na mamografjo okrog 1000 žensk, čakalna doba pa znaša 4 mesece. Po desetih letih delovanja mamografa se soočajo z dejstvom, da se iztrošenost aparata veča, s tem pa se veča tudi možnost okvare, ki je lahko nepopravljiva. Državni program zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA predvideva, da bodo na Dolenjskem uvedli preventivne mamografije z »mamobilom «, tj. vozilom, ki bo imelo mamograf, čez nekaj let. Trenutno se takšna dejavnost šele poskusno začenja v Ljubljani. Do takrat, pa tudi še potem, bodo potrebovali kvaliteten mamograf v okviru dejavnosti Ambulante za bolezni dojk.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-01-08 16:42:22', 62, '', '2009-02-16 10:15:29', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-08 16:42:22', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 17, '', '', 0, 126, 'robots=\nauthor='),
(14, 'S SKUPNIMI MOČMI BOMO POSKRBELE ZA LEPŠI JUTRI!', 's-skupnimi-momi-bomo-poskrbele-za-lepi-jutri', '', '
Novoustanovljeno Društvo Julija že aktivno na humanitarnem področju »Povezati želimo vso neizčrpno energijo, znanje, sposobnost, kreativnost žena in deklet v novomeški občini. Želimo si stvari spreminjati na bolje, pokazati, da znamo in zmoremo, « pravijo članice novoustanovljenega Društva Julija, ki si bo prizadevalo za aktivno delovanje na vseh področjih, s ciljem izboljšanja kakovosti bivanja v novomeški občini. Na ustanovnsku pščini 28.maja 2008 se je zbralo več kot petdeset žensk različnih generacij, njihova prva akcija pa bo zbiranje sredstev za mamograf za novomeški zdravstveni dom. »Ta, ki ga imamo danes, je zastarel in iztrošen, kot vsi vemo, pa rak dojk v Sloveniji strmo narašča in je preventiva S SKUPNIMI MOČMI BOMO POSKRBELE ZA LEPŠI JUTRI! zato še toliko pomemb nejša,« pravi direktorica Zdravstvenega doma Milena Kramar Zupan. Po programu, ki naj bi ga pripravljalo ministrstvo za zdravstvo, naj bi se oblikovali trije centri za mamografijo, kamor pa Novo mesto ni vključeno. „To je nedopustno, Dolenjke in Belokranjke si zaslužimo svoj center,“ sta izpostavili Kramar Zupanova in predsednica društva Jasna Šinkovec. „To ni šovinistično društvo. Spoštujemo moške ,a prav je, da se ženske povežemo med seboj in aktivno sodelujemo na različnih področjih,“ pravi Šinkovčeva. Društvo Julija je prvo humanitarno akcijo izpeljalo 10. junija, ko so v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravili plesno predstavo o življenjskem ciklusu ženske , ves izkupiček pa bo šel za mamograf. Sicer pa se v društvo lahko včlanite kadarkoli, članarina znaša simboličnih 10 evrov. Vabljena so vsa aktivna dekleta in žene, ki želijo sodelovati pri različnih aktivnostih za izboljšanje kakovosti življenja v občini ter humanitarnih akcijah. Nedvomno drži, da smo skupaj močnejše! (Besedilo in foto: Sabina Gosenca)
Ulica SLAVKA GRUMA
Ulica Slavka Gruma se od leta 1975 imenuje po književniku Slavku Grumu. Zavzema blokovsko naselje in poteka med Drsko in Brodom. Obsega 86 hišnih številk.
GRUM Slavko
Dramatik, pripovednik, zdravnik
Rojen je bil v Šmartnu pri Litiji 2. avgusta 1901. leta. Že leta 1905 se je družina preselila v Novo mesto, kjer je oče dobil delo. Tu je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo, igral v amaterskem gledališču in napisal svoje prve pripovedi. Njegovo prvo tiskano delo je humoreska Dobro mleko, ki je bila 1. februarja 1917 nepodpisana objavljena v Dolenjskih novicah. Po maturi leta 1919 je odšel na Dunaj študirat medicino. Na Dunaju se je njegovo zanimanje za gledališko umetnost še poglobilo in tudi sam je resno začel s pisanjem dramskih in proznih tekstov, ki jih je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Jutru. Leta 1926 je diplomiral in se vrnil domov. Nekaj časa je bil stažist in pomožni zdravnik v ljubljanskih bolnišnicah. Nato je bil do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Imel je nad 200 predavanj iz zdravstvenega področja, predaval je tudi o Freudovi psihoanalizi, s katero se je seznanil na Dunaju. Zatem je šla njegova življenjska in pisateljska moč hitro navzdol, napisal je le še nekaj črtic in novel. Hudo bolan je umrl 3. avgusta 1949 v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v Šmihelu v Novem mestu. Njegovi pripovedni spisi so bili predstavljeni v prvi zaokroženi in komentirani knjižni obliki l. 1957 pod naslovom Goga. Proza in drame. Za časa Grumovega življenja je bila l. 1931 v Mariboru in Ljubljani uprizorjena samo njegova drama Dogodek v mestu Gogi (napisana l. 1926), za katero je dobil drugo nagrado za dramatiko v Beogradu. Poleg drame Dogodek v mestu Gogi obsega njegova dramatika še dvoje mladostnih del: Pierrot in Pirrette, Trudni zastori in t. i. dramski prizor Upornik. Njegove najznačilnejše črtice so: Mansarda, Tju, Beli azil, Zločin v predmestju, Podgane, Lastni portret, Deček in blaznik. Gruma je kot dramatika in pripovednika zanimala predvsem človekova notranjost – njegova osamljenost, razdvojenost, duševne motnje, podzavest… Z izostrenim čutom za mučna stanja človekove osebnosti je v svojih dramah in pripovedih ustvaril vrh slovenskega v psihoanalizi utemeljenega ekspresionizma. V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo del njegove osebne in literarne zapuščine.
Vir: www.nm.sik.si -
TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 90
', '', -1, 1, 0, 10, '2009-01-15 12:06:30', 62, '', '2009-01-15 12:18:42', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-15 12:06:30', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 2, '', '', 0, 3, 'robots=\nauthor='),
(18, 'December 2008', 'december-2008', '', 'Nejc Zalokar
Sem Nejc Zalokar. Rad imam očka Romea, mami Valerijo in babi Jožo. Moja soseda je Gaja, s katero se pogovarjam v „nejščini“, da mi ne morejo prisluškovati.
Maša Zupančič
Živjo. Sem Maša Zupančič in bom prihodnji mesec dopolnila devet mesecev. Slikica je iz mojega prvega opusta, kjer sem zelo uživala. Mamici Tadeji in očiju Robiju sem v ponos in veselje, z njuno omočjo pa že delam prve korake. Drugače pa predvsem poskrbim, da jima ni nikoli dolgčas. Lep pozdravček in vesele praznike želim vsem bralcem.
Žan Luka Skerbiš
POZDRAVLJENI, sem novi Novomeščan, Žan Luka Skerbiš, ki sem atija Iztoka in mamico Sonjo osrečil 9.10.2008. Sem pravi dobrovoljček in za enkrat me mami in ati še ubogata na vsak moj manjši namig, da si želim njune bližine, zato mi ni potrebno mojih želja oznanjati z jokom. Vesel sem, da je bil zunaj v mojih prvih dneh življenja še tako lep sonček, da sva z mamico lahko hodila gledat atka kako igra tenis, sedaj pa že komaj čakam sneg in vseh možicev, ki baje nosijo darila v decembrskih dneh.
Društvo Julija je sredi decembra predstavilo potek akcije za nakup mamografa za Zdravstveni dom Novo mesto. Predsednica društva Jasna Šinkovec je povedala, da so zbrali že 145 tisoč evrov, kar je več kot polovica potrebne vsote: »29. januarja bomo pripravili še en koncert, prav tako v novomeškem Šolskem centru, kjer so nam že obljubili brezplačen najem dvorane, prav tako brezplačno pa bo svoje storitve zagotovil tudi Festival Novo mesto. Sicer pa je prvi koncert presegel vsa pričakovanja. In upam, da bo tudi januarski koncert prav tako uspešen.«
Društvo bo še enkrat poslalo poziv za donacije vsem županom, saj se nekateri na prvi dopis niso odzvali. Pričakovati je, da se bodo v drugo izkazali, saj ne gre verjeti, da jim je vseeno za njihove občanke. Prav ni člepo ne bo videti spisek donatorjev in ugotavljati da »našega pa ni zraven«.
Pohvaliti velja zaposlene v Zdravstvenem domu Novo mesto, pograjati pa koncesionarje; od 52. so se le dva odzvala. Od občin so do zdaj prispevale Metlika, Mirna Peč, Škocjan in Straža, v Semiču pa je Prosvetno društvo Jože Mihelčič s pomočjo občine zbralo kar 7.774 evrov. V Šenterjeneju in Dolenjskih Toplicah načrtujejo podobno akcijo, kot je bila v Semiču. Omeniti je treba MKI, ki je nakazal 10 tisoč evrov, Begrad jih je primaknil 5 tisoč, Revoz je tudi obljubil donacijo v januarju. Same Julije pa poleg koncerta načrtujejo še bazar in prodajo slik. Prepričane so, da bodo uspešne in da bo za materinski dan nov mamograf že v Zdravstvenem domu Novo mesto. Še to je treba povedati, da so Julije v mislih že pri naslednjem projektu in sicer so sklenile, da bodo Novemu mestu poklonile park – arboretum, ki naj bi svoj prostor dobil na livadi med reko Krko in Tušem. Zelo rade pa bi videle, da bi se jim pridružile nove, mlajše članice. »Več kot nas bo, uspešnejše bomo«, je sklenila Jasna Šinkovec.
Na dan 10.12.2008 smo v društvu prejeli:
- podpisanih pogodb za zbiranje donatorskih sredstev v višini 145.279 EUR,
- od tega je že nakazanih 55.079 EUR na podlagi sklenjenih pogodb,
- in 26.850 EUR od zbranih sredstev s koncertom,
- razliko v višini 63.350 EUR bodo podjetja nakazala v začetku naslednjega leta,
- preko Telekomove številke (090 93 30 91) je bilo do dne 11.12.2008 zbranih 1.676,19 EUR.
Časopis se financira IZKLJUČNO iz oglaševanja.
V okviru tega našim strankam ponujamo DVE VARIANTI OGLAŠEVANJA:
Novi Medij je lokalno uveljavljen, priznan in bran lokalni časopis in verjamem, interesanten tudi za vas.
Kontaktni podatki
Direktorica in glavna urednica:
Jasna Šinkovec
GSM: 041/606-876
email: jasna.medij@siol.net
Tajništvo:
Alenka Antončič
GSM: 041/677-956
email: novi.medij@siol.net
Telefon: 07/3372-330
fax: 07/3372-331
Komerciala:
Mirjana Simič
GSM: 041/317-145
email: novi.medij2@siol.net
', '', 1, 0, 0, 0, '2009-01-19 07:35:25', 62, '', '2010-03-02 09:49:02', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-19 07:35:25', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 10, 0, 1, '', '', 0, 1712, 'robots=\nauthor='),
(35, 'SEZNAM DO SEDAJ OBJAVLJENIH', 'seznam-do-sedaj-objavljenih', '', 'MESEC
| KDO JE TO
|
1997
| |
| SEPTEMBER | JANI MUHIČ
|
| OKTOBER | TONI VOVKO
|
| NOVEMBER | SAŠO ĐUKIĆ |
| DECEMBER | STAŠA VOVK
|
| | |
| 1998 | |
| JANUAR | JANEZ PEZELJ |
| FEBRUAR | GORAN ŠALAMON |
| MAREC | BARBARA BARBIČ |
| APRIL | BORIS VOVK |
| MAJ | FRANCI KEK |
| JUNIJ | RUDI ŠKOF |
| JULIJ | MARTINA VRHOVNIK |
| AVGUST | ANTON STARC |
| SEPTEMBER | MATJAŽ SMODIŠ |
| OKTOBER | TATJANA GAZVODA |
| NOVEMBER | ZDENKO HLAVATY
|
| DECEMBER | MARJAN ŠPILAR
|
| |
| 1999 | |
| JANUAR | HELENA ZALOKAR |
| FEBRUAR | IVANKA MESTNIK
|
| MAREC | JOŽE PRESKAR |
| APRIL | FRANCI BORSAN
|
| MAJ | IRENA VIDE
|
| JUNIJ | BORIS DULAR
|
| JULIJ | UROŠ DULAR
|
| AVGUST | DARINKA SMRKE |
| SEPTEMBER | MARJAN SOMRAK
|
| OKTOBER | MIRA RETELJ
|
| NOVEMBER | LOJZKA POTRČ
|
| DECEMBER | JANKO ORAČ
|
| | |
| | |
| 2000 | |
| JANUAR | ANA BLAŽIČ
|
| FEBRUAR | ANA BUKOVEC
|
| MAREC | FRANC SMERDU
|
| APRIL | JOŽICA ZALAR
|
| MAJ | MARJAN MAŠKON
|
| JUNIJ | MILENA KRAMAR-ZUPAN
|
| JULIJ | ALOJZ TURK
|
| AVGUST | MARKO KLINC
|
| SEPTEMBER | ADOLF ZUPAN
|
| OKTOBER | VIDA ČADONIČ ŠPELIČ
|
| NOVEMBER | GREGOR GOLOBIČ
|
| DECEMBER | JOŽE JAZBEC |
| | |
| | |
| 2001 | |
| JANUAR | MOJCA NOVAK
|
| FEBRUAR | JOŽEF LAP
|
| MAREC | JOŽE DERGANC
|
| APRIL | JOŽICA ŠKOF
|
| MAJ | STANE HRIBAR
|
| JUNIJ | MARICA ŠKODA
|
| JULIJ | JOŽE SMODEJ |
| AVGUST | JERCA BOŽIČ KRANJEC
|
| SEPTEMBER | RENATA MIKEC
|
| OKTOBER | ALOJZ MUHIČ
|
| NOVEMBER | TONE HROVAT
|
| DECEMBER | VESNA DULAR
|
| | |
| 2002 | |
| JANUAR | FRANCI KONCILJA
|
| FEBRUAR | ANDREJA PLENIČAR
|
| MAREC | ŠTEFAN DAVID
|
| APRIL | ZVONE NOVINA
|
| MAJ | JOŽE KUKEC
|
| JUNIJ | MIRA MALJUNA
|
| JULIJ | |
| AVGUST | BOŠTJAN KOVAČIČ
|
| SEPTEMBER | MILOŠ DULAR
|
| OKTOBER | IGOR PERHAJ
|
| NOVEMBER | MARJANCA KOČEVAR |
| DECEMBER | IVAN KRANJC
|
| | |
| | |
| 2003 | |
| JANUAR | BREDA OKLEŠEN
|
| FEBRUAR | BRANKO ŠUSTER
|
| MAREC | MARIJA GABRIJELČIČ
|
| APRIL | JANKO GOLEŠ |
| MAJ | JOŽE KOTAR
|
| JUNIJ | BRANKA MAŠKON
|
| JULIJ | MUSA JOŽE
|
| AVGUST | KATICA GOLOBIČ
|
| SEPTEMBER | JOŽICA DORNIŠ
|
| OKTOBER | EMIL BALAŽIČ
|
| NOVEMBER | BORUT NOVAK |
| DECEMBER | EMA LUZAR
|
| | |
| | |
| 2004 | |
| JANUAR | MARJAN BLAŽIČ
|
| FEBRUAR | AUGUST VRŠČAJ |
| MAREC | VIDA HLEBEC |
| APRIL | ZDRAVKO HRIBAR
|
| MAJ | DAMIJAN ŠINIGOJ
|
| JUNIJ | TONČKA ŠULN
|
| JULIJ | IVO LONGAR
|
| AVGUST | RAFKO KAPŠ
|
| SEPTEMBER | MARINA JAZBEC
|
| OKTOBER | NOVINA MARJAN
|
| NOVEMBER | JOŽEF MATIJEVIČ
|
| DECEMBER | ANA BILBIJA
|
| | |
| 2005 | |
| JANUAR | VIDA ZUPANČIČ YEBUAH |
| FEBRUAR | FILIP ROBAR DORIN
|
| MAREC | IZTOK GRADECKI
|
| APRIL | IRENA KOTNIK
|
| MAJ | JOŽE ŽURA
|
| JUNIJ | IRENA POTOČAR PAPEŽ
|
| JULIJ | ROBERT ERJAVEC
|
| AVGUST | SLAVKO DOKL
|
| SEPTEMBER | MIRJANA MARTINOVIČ
|
| OKTOBER | SLAVKA KRISTAN
|
| NOVEMBER | FRANCI PLUT
|
| DECEMBER | JOŽE ZUPANČIČ
|
| | |
| 2006 | |
| JANUAR | ENGEL MATJAŽ |
| FEBRUAR | RAFKO KRIŽAN
|
| MAREC | SONJA SIMČIČ
|
| APRIL | IVAN GRILL
|
| MAJ | JANJA FORTUNA |
| JUNIJ | TOMAŽ LEVIČAR |
| JULIJ | JOŽA MIKLIČ
|
| AVGUST | BORUT KRIŽ
|
| SEPTEMBER | JIRŽI VOLT
|
| OKTOBER | RIA BAČER
|
| NOVEMBER | JOŽE JAKŠA
|
| DECEMBER | SONJA ČIBEJ
|
| | |
| 2007 | |
| JANUAR | IVO KULJAJ
|
| FEBRUAR | JASNA DOKL OSOLNIK
|
| MAREC | ZDENKO PICELJ |
| APRIL | ALOJZ SIMONČIČ
|
| MAJ | TATJANA HARLANDER
|
| JUNIJ | MIRO SAJE
|
| JULIJ | VERICA MARUŠIČ |
| AVGUST | SILVO POLAK
|
| SEPTEMBER | VLADKA NOVINA
|
| OKTOBER | BOJAN TUDIJA
|
| NOVEMBER | TONI GAŠPERIČ
|
| DECEMBER | IVICA KRIŽ
|
| | |
| 2008 | |
| JANUAR | DANIJEL BRKIČ
|
| FEBRUAR | MAJDA KUŠER AMBROŽIČ
|
| MAREC | BOŽO KOČEVAR |
| APRIL | MILENA DULAR
|
| MAJ | MIHA JAPELJ
|
| JUNIJ | MOJCA ŠPEC POTOČAR
|
| JULIJ | BORUT RONČEVIČ |
| AVGUST | BOJAN KEKEC
|
| SEPTEMBER | MARIJA ZUPANČIČ
|
| OKTOBER | NATALIJA PETAKOVIČ
|
| NOVEMBER | SANDI FRANKO
|
| DECEMBER | JADRANKA ZUPANČIČ
|
', '', 1, 1, 0, 13, '2009-02-14 12:08:06', 62, '', '2009-02-16 16:58:14', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-14 12:08:06', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 19, '', '', 0, 458, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(21, 'TAKO JE BILO V TANGU', 'tako-je-bilo-v-tangu', '', '
Vesna Ilijanič in Marija Zupančič, ki sta tokrat skupaj sedli za mizo v Tangu, sta pravzaprav stari znanki, ki ju povezuje delovno področje. Obe topli, prijazni osebi sta si v začetku klepeta namenili drobni pozornosti. Vesna, ki jo je v Novo mesto iz Makedonije zvabila ljubezen, in Marija, ki je otroštvo preživljala v Novem Sadu, sta obujali prijetne spomine. Obe sta imeli isto željo postati »lekarnarici «, a sta obe končali v ekonomiji. Obe sta službovali v bivšem GIP Pionirju in imata nanj in sodelavce lepe spomine, veliko lepega pa je bilo povedanega na račun Kmetijske šole Grm, kjer je Marija službovala nekoč, Vesna pa je tam zaposlena sedaj. Vesna, navdušena gobarka, pravi, da je ta hobi povzela po Slovencih, saj v Makedoniji gob in kostanja ne nabira nihče. Obe negujeta stike z okoljem, kjer sta preživeli otroštvo, mladost, Vesna pa se navdušuje nad tem, da bi se Novo mesto povezalo z makedonskim mestom Kavadarci. Seveda smo se dotaknile tudi aktualnega, političnega in gospodarskega dogajanja. A kot običajno, ko se usedejo za mizo tri ženske, čas prehitro teče …
V našem mestu so mnogi že opazili nove označevalne table, ki prispevajo k lepšemu, bolj urejenemu in preglednemu označevanju in jih predlagali za objavo v tej naši rubriki. Upamo, da bodo kmalu vse stare pisane in marsikje polomljene table zamenjale nove!
', '', -1, 1, 0, 15, '2009-01-19 12:25:11', 62, '', '2009-02-05 13:07:57', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-19 12:25:11', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 3, '', '', 0, 7, 'robots=\nauthor='),
(23, 'ČRNA TOČKA', 'rna-toka', '', 'POZABLJEN
Že več kot pol leta stoji na parkirišču na Drski vozilo, ki ga lastnik očitno ne potrebuje več … Žal pa v pomanjkanju parkirnih mest moti stanovalce naselja, ki so nas opozorili na vozilo.
ZARASLA
Kar nekaj drevja je po našem mestu, ki je potrebno striženja. Stanovalec Kočevarjeve ulice nam je poslal fotografije takih dreves, ki so potrebna obdelave.
Pravijo, in jaz iskreno verjamem, »da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega«. Tudi v novodobni epidemiji, ki se širi po svetu, imenovani recesija, je morda le nekaj dobrega …?! Histerične, potrošniške mrzlice v decembru, ki so se začenjale že v novembru, se bodo morda vsaj malo umirile in prešle v stanje normale.
Z nostalgijo se spominjam mojega otroštva, ko je Miklavž prinašal rogljiče, pomaranče, pa šibo za poredne, Božiček slastno orehovo potico in Dedek Mraz plastično punčko, ki je odpirala in zapirala sinje modre oči, obdane s košatimi trepalnicami … Spominjam se navdušenja, ko smo krasili jelko z bonboni, zavitimi v raznobarven svetleč papir, okraskov, ki smo jih naredili sami. Spominjam se prijetnih vonjev iz mamine kuhinje, učenja peke piškotov, poslušanja pravljic, prepevanja, pogovorov. Ni bilo tako pomembno, kaj je pod jelko, tega se danes niti ne spomnim. Ostali so prijetni in živi spomini na topel, prijazen dom, druženje s sorodniki, prijatelji…
Danes Miklavž, Božiček in Dedek Mraz tekmujejo, kdo bo prinesel boljše darilo. Otroci so večinoma zasuti z darili. A kdo se še igra z njimi, kdo jim prepeva, pripoveduje in vceplja prave vrednote? Pravijo, da ni časa, da je tempo življenja nor … Otrokom dajmo računalnik, igrice, zadovoljni sedijo ob njem cel dan in nas »pustijo pri miru«. Kaj so slepe miši, ravbarji in žandarji, gumitvist, kako se igra zemljo krast … današnji otroci skorajda več ne vedo … ne vidiš jih več na dvoriščih, ne znajo več pozdraviti …Morda pa bo tudi recesija pripomogla k temu, da si bomo znali vzeti čas in dati svojim najmlajšim tisti najboljši del sebe skozi igro in pogovor in jih tako opremili z vrednotami, ki osrečujejo za vedno … ljubeznijo, pripadnostjo, dobrosrčnostjo, iskrenostjo, prijateljstvom …
Naj bo odhod starega leta čas, ko se ozremo vase, ko naredimo obračun in popravimo kakšno svojo napako, sprejmemo pogumne in dobre odločitve, da bo leto, ki prihaja, še boljše, še lepše … Kakšno bo, je veliko odvisno od nas samih!
Želim vam dobre in pravilne odločitve! In seveda obilo SREČE!
', '', -1, 1, 0, 12, '2009-02-16 12:58:51', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-16 12:58:51', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 2, '', '', 0, 1, 'robots=\nauthor='),
(24, 'SOLIDARNOST', 'solidarnost', '', 'Prav gotovo sedanje ekonomske razmere niso naklonjene dobrodelnim akcijam. Odziv nanje vodi k previdnosti, zmernosti, tehtnosti, in brez dvoma to niso časi, naklonjeni dobrodelnosti, sponzoriranju, donatorstvu … Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da bomo na Dolenjskem in v Beli krajini le uspeli zbrati potrebna sredstva za nabavo novega mamografa. Do konca februarja moramo v društvu Julija zbrati še dobrih 70.000 tisoč, in vse bolj verjamem, da jih bomo… Res pa je, da je vse več nezadovoljstva, češ da bi za takšne stvari morala poskrbeti država. Globoko se strinjam s tem, a se zmrazim ob misli, koliko let smo rabili, da smo prišli do nove porodnišnice. Zdravstveni domovi pa so v domeni občin in če bi čakali občino, bi se od mamografa lahko poslovile, saj še reda med koncesionarji ni sposobna zagotoviti. Kakor koli že, poskrbeli smo sami zase in mamograf bo! Je pa takšna akcija dober merilec pripravljenosti sodelovanja tako posameznikov kot podjetij. Zato res iskrena hvala vsem, ki ste se akciji pridružili, in vsem tistim, ki se še boste. In verjemite mi, da znesek ni pomemben. Včasih smo rekli dinar na dinar palača … tudi za evro to velja. Možnosti, da ga prispevate, je kar nekaj, morda pa pridete na koncert 29. januarja in darujete 15 evrov z nakupom vstopnice. Pridite, saj bo žur!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-01-31 10:06:07', 62, '', '2009-02-16 12:58:46', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-31 10:06:07', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 8, 0, 18, '', '', 0, 170, 'robots=\nauthor='),
(25, 'KDO JE TO JANUAR 2009', 'kdo-je-to', '', '
Dolgolasa navihanka na fotografiji, modna in lepa, se smeji in polno živi svojih dvajset let. Bila je zelo prepoznavna na kranjski gimnaziji, aktivna v gledališču, v družabnem življenju. Bila bi dobra igralka, kazalo je, da bo študirala v tej smeri, a je vpisala zgodovino in sociologijo na filozofski fakulteti. V Novo mesto je prišla po štipendijo, a so jo v IMV-ju zaposlili kot urednico časopisa za celih 14 let. Na Šolskem centru je nekaj časa učila Samoupravljanje s temelji marksizma. Tako je Kranjčanka postala Novomeščanka, vzljubila je mesto in mu dala svoj pečat, kot pobudnica številnih projektov, akcij in novosti. V propagandnih vodah se je pilila v Virgu, danes pa je lastnica in glavna urednica Novega Medija, ki letos piše že 11. leto izhajanja. Dama, ki je srečala abrahama, ima polno energije, novih zamisli in optimizma. Je občinska svetnica, predsednica društva Julija, ponosna mati Nejcu in Urši, vinogradnica na Trški gori. Rada potuje, bere, je družabna in pobudnica srečanj, obeležij za prijatelje in konkretnih humanitarnih akcij. Ceni iskrenost, dinamičnost, akcijo. Ima smisel za notranji dizajn, Estetiko, modo, za vse lepo, je deloholik, vedno v gibanju, v novi pobudi. Zna dajati in zaznamovati stvar in ljudi s svojo osebnostjo, filozofijo, smehom in udarnostjo.
Rokometašicam Krke se je uspelo uvrstiti na zaključni turnir pokala Slovenije. Igralke Ženskega rokometnega kluba Krka so z zmago nad Celjankami z rezultatom 28:24 razveselile ljubitelje rokometa, saj so se uvrstile na zaključni turnir četverice najboljših v pokalnem tekmovanju. Že ob polčasu sovarovanke trenerja Janija Pernarja vodile s šestimi goli prednosti (15:9), z odlično igro pa so zasluženo slavile tudi ob izteku šestdesetih minut, čeprav so se Celjanke uspele približati tudi na samo en gol zaostanka. „Pohvale zasluži vsa ekipa,izjemna pa je bila obramba in še posebej Krkina vratarka Špela Murn,“ so še sporočili iz kluba. Pokalni turnir četverice najboljših bo 4. in 5. aprila gostila ljubljanska Olimpija, na sklepni del tega tekmovanja pa sta se poleg Krke in Olimpije uvrstili še ekipi Celeia Žalec in Krim Mercator.
Tokrat sta ambient v Tangu na kosilu obarvali s svojo prisotnostjo Jadranka Matić Zupančič in Tilka Zoran. Tilka je sila prijetna, umirjena gospa v pokoju, izredno subtilna in razgledana s svojo pestro zgodbo prehojene poti, ženska, ki racionalno ravna s svojim časom. Tega ji vedno zmanjka za vse drobne stvari, ki jo vedoželjno zanimajo, in se pusti podučiti o novostih, knjigi in sklepanju novih prijateljstev. Tudi njeno darilo Jadranki, pesniška zbirka njenega pokojnega moža Ivana Zorana ter zbornik zgodb in pričevanj izseljencev Posavja, govori o njeni osebnosti in duhovni dediščini. Jadranka bo tudi v tej sezoni v Knjižnici Mirana Jarca pripravila številne vsebinsko bogate kulturne večere, pogovore z ustvarjalci, ki tako ali drugače pustijo pozitivne sledi v ustvarjanju. Profesorica in višja bibliotekarska svetovalka je s čudovito vrtnico in izbrano knjigo razveselila Tilko. Klepet o jogi, skupnih znancih, otrocih ter o pesništvu in o poslanstvu knjižnice, kot je novomeška, je tekel gladko, s številnimi novimi predlogi, razmišljanji in dopolnjevanju skupnih stičišč in interesov. Jadranka piše čudovite pesmi, mora priti tudi večer, ko bomo predstavili njo v domači hiši. Ponosna je na svojo družino, ritem, ki ga oblikuje doma in v službi, zares dela to, kar jo veseli. In Tilka doda: „Pa menda ne bodo posekali tistih dreves na Glavnem trgu, mar ne? Staro morda prehitro posekamo, ne da bi imeli seme ali sadiko za nadaljnjo rast.“ Ona že ve. V svoji oazi na Kuzarjevem kalu vse raste in odmre v naravnih ciklusih letnih časov, podprto z njeno ljubeznijo do slehernega ritma in sporočila narave.
Vsakič, ko se v starem mestnem jedru obnavlja kakšna stara »lepotica«, je pozitivnih reakcij na to veliko. Tudi hiša na Rozmanovi, ki, je vrsto let zanemarjena samevala, je dočakala boljše čase. Poslovno-stanovanjski objekt, ki ga obnavlja investitor Foto Asja, bo gotovo pripomogel k lepšemu izgledu starega mestnega jedra. Ko bi bilo takšnih primerov še več!
Tiste, ki so po službeni dolžnosti zadolženi za čiščenje snega s prometnic, lahko tokrat pohvalimo. Pozornost v črni točki pa si tokrat zaslužijo tisti posamezniki, ki pred svojim pragom ne počistijo snega ali pa ga s svojih dvorišč odmečejo na javno cesto tistim, ki se na parkiriščih pred bloki ne udeležujejo »akcij« čiščenja snega. Škoda, da je to nekaterim odveč, pa je lahko povsem zabavno in zdravju koristno.
Bajčeva ulica se od leta 1993 imenuje po kirurgu, primariju in univerzitetnem profesorju Otonu Bajcu. Potek: nasproti cerkve v Šmihelu do gasilskega doma in železniške proge. Obsega 21 hišnih številk.
Oton Bajc se je rodil 13. novembra 1903 v Ljubljani. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku, v nevrokirurgiji se je izpopolnjeval v Berlinu in na Dunaju (1934-35), v pljučni kirurgiji pa v Parizu (1956). V letih 1938-45 je bil zaposlen na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, v letu 1945-46 v vojaških bolnišnicah na Sušaku, v Opatiji in Crikvenici, leta 1947 pa je bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani. 8. novembra 1948 je prevzel vodstvo kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu in bil njegov predstojnik vse do leta 1976, direktor Splošne bolnišnice pa je bil v letih 1963-76. V času njegovega vodenja je bolnišnica dobila štiri nove oddelke, več kot 50 zdravnikov in novo stavbo na desnem bregu Krke.
Pri svojem delu je posebno skrb posvečal travmatologiji in vzgoji kadrov. Bil je med slovenskimi pionirji kirurgije žil, pljuč, kosti, možganov, perifernega živčevja in transfuzije krvi. Objavil je 33 strokovnih in znanstvenih del doma in v tujini. V letih 1970-76 je bil predsednik Združenja zdravstvenih zavodov SRS. Za svoje delo je dobil številna priznanja: naziv primarij (1939), članstvo v evropski sekciji mednarodnega društva za kardiovaskularno kirurgijo (1962), red dela z rdečo zastavo (1964), Trdinovo nagrado (1965), naziv izrednega profesorja kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1965), plaketo Novega mesta (1968), red republike s srebrnim vencem (1973), častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu (1973). Njegovo delo pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na Dolenjskem. Umrl je 22. marca 1993 v Ljubljani.
Vir:
Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/. TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 63.
Ne tujci, sami bomo popačili svoj jezik, da ga kmečki ljudje ne bodo več razumeli. Saj sploh več ne znamo preprosto govoriti. Komur prisluhneš, šlamparija. S strani države. Postavljamo vprašanja. Dajemo glasove. S strani Hrvaške še nismo dobili odgovora. Lepo vas prosim. Recimo preprosto: Hrvaška nam še ni odgovorila. In zdaj bodo poslanci postavljali vprašanja predsedniku vlade. Postavljamo kole v vinogradu. Torbo postavimo v kot. Pred jezikovno sodišče ne postavimo več nikogar, ker te vrste razsodnikov sploh ne premoremo. Predsednika vlade pa bodo poslanci vpraševali, ne bodo mu postavljali vprašanj, saj niso nemško govoreči izvoljenci. Dajte glas svojemu izbrancu. Ko šolajo pse, vpijejo nanje. Na primer:“Floki, daj glas!“ Mi pa bomo enostavno glasovali za svojega izbranca. Damo lahko nekaj centov klošarju. Damo kos kruha lačnemu, bolj težko pa dajemo glasove. No, spuščamo jih že, a to je nekaj povsem drugega. Če povemo le malce drugače, takoj uvidimo, kakšne neumnosti kvasimo, ko govorimo: s strani države, postavljati vprašanja ali dajati glasove. Na primer: bodite lepo pozdravljeni s strani moje sestre. Ni bilo posebnih pripomb s strani kupcev. Ne smešite se in recite: „Tudi moja sestra vas lepo pozdravlja.“ „Kupci niso imeli posebnih pripomb.“ Otroci so postavljali učiteljici vprašanja. Otroci so spraševali učiteljico. To zveni, in ne samo zveni, to je tudi veliko lepše, sploh pa bolj prav. Preberite še tole velikokrat uporabljeno mojstrovino: ravnokar smo v fazi izdelave letnega načrta. Da te kap! Pravkar izdelujemo letni načrt. Sedi – pet. Bi prenesli, če bi slišali govoriti kmeta: „Moje krave so v fazi pašnje?“ Ne bi, kajne? Živinorejec bi enostavno rekel: „Krave so na paši.“ Saj. Jezik pačijo in ga onesnažujejo okravateni in belosrajčni ljudje, ki se nemalokrat ponašajo z doktorskimi naslovi, a so, kar zadeva poznavanje maternega jezika, polpismeni. Žalostno je, da malokoga moti jezikovno svinjanje v parlamentu, v radijskih in televizijskih oddajah, v revijah in časopisih. Napake so pogoste, velikokrat ponovljene in zaradi pogostosti pojavljanja bodo postale prej ali slej pravilo. Takšno izražanje ne bo dobilo s strani mene niti enega samega glasu in ne postavljajte mi, prosim, vprašanja, zakaj ne. Že brez tega mi gre pošteno na bruhanje.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-01-31 14:59:10', 62, '', '2009-02-17 06:24:33', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-31 14:59:10', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 7, 0, 19, '', '', 0, 220, 'robots=\nauthor='),
(31, 'ČESTITAM', 'estitam', '', 'Priznam. Tudi sam sem ob prehodu v novo leto vzklikal juhuhu. Čestital zbranim svojcem in želel veliko zdravja, stal na balkonu in zijal v razsvetljeno nebo ter poslušal oglušujoče eksplozije. Malo iz navade, malo zaradi opojnih substanc pa tudi zato, ker so to počeli drugi. Saj poznate tisti stavek v pesmi Iztoka Mlakarja „drugi dan“. Ja, drugi dan pa me je po vseh pravilih »gospoda Mačka« bolela glava. To pa je stadij, ko moraš imeti po vseh pravilih mir. Pa se mi je v betico naselilo razmišljanje o čestitanju. Pustimo stati tisto domače, sorodstveno. Ker je bilo v tem času kar nekaj praznikov skupaj, so dotični požiralci davkoplačevalskega denarja ali pa prostovoljnih darovanj, vsak iz svojega »becirka«, čestitali svojim podložnikom iz svojih, bolj ali manj pozlačenih stolčkov. Nekateri korajžno, samozavestno, prepričani, da se jim v prihajajočem letu ne more nič zgoditi in da je ljubezen do njih neomajna. Drugi z tresočim glasom, da se ne bi ponovila zgodovina in da ne bi kdo spet dajal ljudstvu, kar je njegovega. Vsem pa so vsi ti oblikovalci našega vsakdana želeli zdravja, sreče, miru, dobrote, odpuščanja, ponižnosti in blagostanja. Bla, bla, bla…Tudi več tisoč evrov vreden ognjemet in tudi več tisoč evrov vreden strošek prireditve me nista preslepila. Da bi se ohladil, sem se sprehodil po našem malem mestu. Tudi ta stavek poznate: „O, da te ne bi nikoli bilo.“ Tako sem pomislil, ko sem srečal predsednika Zveze kulturnih društev Novo mesto. To pa zato, ker mi je na mojo čestitko rekel, da ima samo dve želji. Prva je, da bi ZKD Novo mesto po petletnem prizadevanju dobila vsaj majhno »špajzo« za pisarno, in druga rešitev zapleta s stranišči v prostorih Kulturnega centra Janez Trdina, ki traja skoraj deset let. Niti dva aspirina s C-vitaminom ne pomagata. Ni težko: »Rad vas imam!«
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-01-31 15:01:06', 62, '', '2009-02-17 06:51:18', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-01-31 15:01:06', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 17, '', '', 0, 102, 'robots=\nauthor='),
(51, 'ODSEV', 'odsev', '', 'Jasne vizije in močna hotenja za nepopisano stran rojenega leta se ljudem niso prižgala, saj je že mrzli prosinec pokazal zaplete z dobavo plina uporabnikom. Odvisnost in prepletenost s problemi svetovnih tokov, prisoten strah, kako izrisali bomo jutrišnji dan, da življenje posameznika še ujame korak z dostojanstvom biti in obstati.
A država hiti z 22 ukrepi, da bi pocenila in razbremenila gospodarstvo. Navijamo za ukrepe varčevanja v javni upravi. Da bi zmanjšali število zaposlenih in število proslav. Tu se lahko vprašamo, kaj je relativnost? Če imajo na Bajnofu v hlevu šest volov, je to relativno malo, če pa je šest volov na neki občini ali upravi, je pa to relativno veliko.
Neizmerno me je presenetil (skoraj tako kot veterinar kravo, s pručko ali brez) poseben, praznični informativni časopis Novomeški glasnik – izdaja glasila župana Mestne občine Novo mesto. Ličen izdelek. Če bom kdaj kot Odisej blodila v temi neinformiranosti, imam tu gradivo za vse leto. O njegovi širši in splošni koristnosti pa … Kateri pes je najbolj nekoristen? Črnogorski gonič.
Ukana pa taka! Tako ne bo šlo naprej, pravijo župani slovenskih občin o zgrešenem novem zakonu o financiranju občin. Novomeška je tako zgubila 10 milijonov evrov dodatnih finančnih virov. Ko so prekaljeno, staro, finančno revizorko vprašali: »Koliko je ena in ena?«, je po globokem premišljevanju rekla: »A mi lahko daste še kakšen podatek?«
Abotno sledenje tujkam in angleščini – preplavila sta nas v sleherni sferi našega življenja, govorjenja in pisanja. Da se vabila na kulturne prireditve pojavljajo že kar v angleščini, je okrcal le novinar in poznavalec klene slovenske besede Milan Markelj. Če že ne moremo več preprečiti, vsaj opozorimo, da to ne sme biti utečeno pravilo.
Resnično vam povem, da čas je »pravšnji« za skromnost, varčnost in ne le pohlep. Praktične ženske? Oblačijo se na kredit, slačijo pa za gotovino. Uživajte v snegu, zmrzali in spokojnosti zimske pokrajine.
', '', 1, 1, 0, 19, '2009-02-17 06:28:21', 62, '', '2009-02-17 06:29:27', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-17 06:28:21', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 3, '', '', 0, 135, 'robots=\nauthor='),
(33, 'KDO BO NAJBOLJŠI TOKRAT', 'kdo-bo-najbolji-tokrat', '', '
Agencija za šport Novo mesto tudi letos pripravlja tradicionalno prireditev „Športnik leta 2008“. Lani so se naslova najboljšega veselili kickbokserka Sabina Šehič, skakalec s palico Andrej Poljanec in Atletski klub Krka, kako bo tokrat, pa bo znano na prireditvi, ki bo v sredo, 4.2. 2009 ob 18.uri v Športni dvorani Marof. Za športni kolektiv leta lahko kandidirajo klubi s sedežem v novomeški občini, za športnika in športnico pa posamezniki, ki igrajo ali nastopajo za klube iz novomeške občine, imajo slovensko državljanstvo in tekmujejo v športnih panogah, ki so vključene v Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. Ožja komisija je na podlagi prijav izbrala kandidate, kandidatke in kolektive, ki konkurirajo za naziv športnica, športnik in športni kolektiv leta 2008 v Mestni občini Novo mesto.
Za naziv športnika leta se potegujejo: Dejan Sitar (Lokostrelski klub Varing), Gregor Bole (Kolesarski klub Adria Mobil), Gregor Kokalovič (Atletski klub Krka), Mirko Vorkapič (Thai Boxing klub Scorpion) in Uroš Slatinšek (Namiznoteniški klub Krka).
Kandidatke za športnico leta so: Sabian Šehič (Kick boxing klub Mirage), Mateja Šuštaršič (Atletski klub Portovald), Maja Mohorovič (Atletski klub Krka) in Andreja Jakše (Športno društvo Bushido). Za naziv najboljšega športnega kolektiva pa kandidirajo: Atletski klub Krka, Kolesarski klub Adria Mobil, Košarkarski klub Krka, Telekom, Lokostrelski klub Varing, Moški odbojkarski klub Krka, Namiznoteniški klub Krka, Športno društvo Bushido Novo mesto in Ženski rokometni klub Krka.
Za svoje favorite že lahko glasujete tudi preko spletne strani Agencije za šport
www.as-nm.si.
Letos bo premierno na področju Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije potekala Regionalna košarkarska NLB liga na vozičkih, prvi krog tekmovanja pa bo konec tega meseca gostila prav dolenjska prestolnica. V ligi bodo sodelovale ekipe Vojvodina iz Novega Sada, Vodice iz Vodic, Stela iz Zagreba, Sana iz Sanjskega Mosta, ter Slovenija I in Slovenija II. Slovenski ekipi sta sestavljeni iz petih slovenskih klubov, med njimi je tudi Soča Oprema iz Novega mesta. Organizator lige je Zveza paraplegikov Slovenije, vodja tekmovanja Gregor Gračner pa dodaja: ». Z regionalno košarkarsko ligo NLB na vozičkih bo košarka veliko pridobila, nadejamo se podpore s tribun že na uvodnem turnirju v novomeški dvorani Marof.“ NLB liga v košarki na vozičkih bo potekala po turnirskem sistemu, kar pomeni, da bo vseh šest ekip igralo tudi na uvodnem turnirju v Novem mestu. Tekmovanje se bo v soboto, 31. januarja od 13.30 dalje odvijalo v športni dvorani Marof.', 1, 1, 0, 17, '2009-02-13 14:35:47', 62, '', '2009-02-13 14:43:23', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-13 14:35:47', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=1\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 53, '', '', 0, 42, 'robots=\nauthor='),
(37, '2000', '2000', '', '
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah in žal še narašča. Dobro pa je to, da jo zdravniki uspešno zdravijo. Uspešnost pa je odvisna predvsem od pravočasnega odkritja, pri čemer je nepogrešljiv mamograf, ki omogoča rentgensko slikanje dojk. »V novomeškem zdravstvenem domu opravljamo mamografijo že 20 let in v zadnjih desetih smo opravili preko 40 tisoč mamografij za pacientke z Dolenjske, iz Bele krajine, Posavja, Kočevskega in drugod, « je povedala direktorica zdravstvenega doma (ZD) Milena Kramar Zupan. Trenutno je čakalna doba okoli pol leta, je dodala in poudarila, da v ZD na leto opravijo kar za 50% več mamografij, kot jih plača zdravstvena zavarov alnica, seveda na lastne stroške. Možno pa je tudi samoplačniško mamografiranje enkrat tedensko, zanj je treba odšteti 50 oz. 60 evrov in v tem primeru čakalne dobe ni. Milena Kramar Zupan upa, da bo zavarovalnica povečala kvote za mamografiranje, saj je to edini način, ki omogoča pravočasno odkrivanje bolezni in učinkov ito zdravljenje. Če jim povečanja kvot ne bodo odobrili, se bo čakalana doba še podaljševala. Leta 1987 je ZD pridobil prvi mamograf, ki so ga kupili z donatorskimi sredstvi (pri zbiranju je aktivno sodelov al tudi Studio D), leta 1997 pa drugega, ki mu letos poteče življenska oziroma amortizacijska doba. Sicer še deluje, a se vse pogosteje kvari, tako da je nakupnujen. Treba bo zbrati 250 tisoč evrov. Toliko namreč stane digitalni mamograf. ZD denarja nima iz preprostega razloga, ker z različnimi ukrepi pokriva lansko izgubo. Glede na to, da na Dolenjskem letno odkrijejo 60 primerov raka na dojki, ni časa za razglabljanje in iskanje rešitev, treba je ukrepati. Konec letošnjega maja je bi la ustanovna skupščina društva Julija. Gre za Novomeščanke, »ki se rade družijo in naredijo kaj koristnega, « je med smehom povedala predsednica društva Jasna Šinkovec. Čisto zares pa veliko opazujejo in razmišljajo o svojem mestu. Tako so se omislile, da lahko tudi pomagajo. So zelo pestra družb a in zato so hitro ugotov ile, da je mamograf njihova naloga številka ena. Ukrepale so takoj in napovedale, da bodo za nakup mamografa organizirale koncert z naslov om ‘’Poglej me’’. Dogajalo se bo v dvorani Leona Štuklja, ki jo bo Šolski center brezplačno odstopil za prireditev, tudi ozvočenje so dobile brezplačno (zahvaljujoč Marjanu Pirnarju iz Festivala Novo mesto), prav tako voditeljski par (Jasna Kuljaj in Robert Erjavec). Zbrale naj bi od 35 do 40 tisoč evrov. Seveda računajo še na sponzorje, ki so jim v teh dneh poslale okoli 2300 povabil. Prepričane so, da bodo uspele. Ker smo že skoraj v prednovoletnem času, nameravajo na novoletnih stojnicah prodajati majice in vrečke z njihovi m logotipom, ki bo dokončno oblikovan v začetku prihodnjega meseca. In še to. Društvo Julija je žensko društvo. Sicer imajo rade moške, a so dobrodošli le kot simpatizerji. »Vražje babe, držimo pesti, da bi jim uspelo. Se vidimo 20. novembra ob 19.30,« pa dodaja avtor članka Jože Musa.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-16 10:19:00', 62, '', '2009-02-16 10:21:40', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-16 10:19:00', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 5, 0, 15, '', '', 0, 121, 'robots=\nauthor='),
(45, 'POGLEJ ME ZA MAMOGRAF', 'poglej-me-za-mamograf', '', '
Dobrodelni koncert Poglej me! je napolnil športno dvorano Leona Štuklja v Novem mestu. Društvo Julija je ob pomoči več kot dvajsetih nastopajočih glasbenikov in glasbenic na koncert privabilo 1.800 ljudi, ki so z nakupom vstopnice prispevali za nakup mamografa za Zdravstveni dom Novo mesto. V zameno so uživali v odlični glasbi, prireditev pa sta popestrila duhovita voditeljska para, Renata Mikec in Toni Gašperič ter Jasna Kuljaj in Robi Erjavec. Koncert se je začel s skladbo Julija v izvedbi Alenke Godec, nato je predsednica društva Julija Jasna Šinkovec predstavila akcijo zbiranja sredstev za mamograf. Polno dvorano obiskovalcev je razveselila tudi s podatkom, da je društvudo koncerta uspelo zbrati več kot 80.000 evrov, še dobrih 26.775 so zbrale na koncertu. Do 250.000 evrov, kolikor potrebujejo za nakup aparata, je sicer še dolga pot, a po besedah Šinkovčeve jim bo uspelo, saj se številni donatorji odzivajo na Julijine prošnje. Podoben koncert bodo priredile še v februarju prihodnje leto, nujno potrebni mamograf pa nakupile do materinskega dneva. Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Milena Kramar Zupan se je obiskovalcem in donatorjem zahvalila za prispevke in ponovila, da ženske iz širše regije mamograf nujno potrebujejo. Večer je v nadaljevanju postregel z nastopi Mance Izmajlove, Lada Leskovarja, skupine Stari bas, Vilija Resnika, Irene Tratnik Dosso, Navihank, skupin Skater in Pop Design. Obiskovalcem je ustavil čas Tokac iz skupine Dan D, zapeli so še Rok’n’band, Kristina, A je to, DeŽur, Duo Atlantix, Marjan Novina, Marko Vozelj, Zlati muzikanti, Borno, 4Play in za konec še poslastica z Eldo Viler, Eroiko in Alenko Gotar. Doslej je zbranih 111.792 eur, Julije pa še vedno vabijo, da po svojih možnostih prispevate sredstva za mamograf. Da je koncert odlično uspel, pa gre med drugim zahvala Šolskemu centru Novo mesto za brezplačen najem dvorane in Festivalu Novo mesto, ki je pripravil kar dva odra z ozvočenjem, ter številnim donatorjem!
KONCERT SO OMOGOČILI:
Festival Novo mesto, d.o.o., G-7, GRC, Gvido napisi, Kompas Novo mesto, d.o.o., Konvikt Reklamna agencija, Noua Študentski servis, Pošta Slovenije d.o.o., Šolski center Novo mesto,
Špes & Co, Tam tam d.o.o., TIC Novo mesto, Tiskarna Vesel, Windisch print, Združenje SAZAS.
MEDIJSKI SPONZORJI:
Dolenjski list, Novi Medij, Radio Krka, Radio 1, Studio D in Televizija Vaš kanal.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-16 10:22:36', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-16 10:22:36', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 14, '', '', 0, 224, 'robots=\nauthor='),
(46, 'SEZNAM DONATORJEV:', 'seznam-donatorjev', '', 'ABANKA, d.d., PE Novo mesto, AG Novo mesto, d.o.o., Agencija M servis, Aico, d.o.o, Alkatron, d.o.o., Anton Kralj, s.p., Arha, d.o.o., Ausperger Jožefa, Avguštin Emilija, Avtoprevozništvo Jože Lindič, s.p., Avtoprevozništvo Šraj, Avtotransport Kovačič, d.o.o., Avtotransport Zupančič, ALU-K Kovinoplastika d.o.o., Bajc Zvezdana, Begrad, d.d., Berkopec, Murn, Berus Boštjan, s.p., Berus, d.o.o., Bezek, d.o.o., Bilbija Ana, Blatnik Zmago, s.p., Bon Vida, Bonum d.o.o., Brezar Goran, Brik plastika Marko, BV&S, d.o.o., Cvelbar Matjaž, Car trade d.o.o, Dančulovič Nikola, s.p., Davine, d.o.o., DD Novo mesto, Dolenjske lekarne, Doma-ko d.o.o., dr. Marija Novak, dr. Marija Đuran, Digital media d.o.o., DNH d.o.o., Drenik Stanka, Društvo kmečkih žena Dragatuš, Družina Muska, DRV Šentjernej, Dular Boris, Dular Miloš, Durič Gregor, Društvo upokojencev Novo mesto, Ekokult d.o.o., Epra, Espri, d.o.o., ENSI d.o.o., Elektro Ljubljana, Evostil d.o.o., Ferročrtalič, Finet d.o.o., Firsk d.o.o., Flopin, Golob VKS d.o.o., Golobič Darinka, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gašpešič Miro, Gazvoda Mirko, s.p., Gazvoda Primož s.p., Geo trading d.o.o., Gosenar d.o.o., GPI d.o.o., Grm Zoran, Grubar Irena, Hrastar Majda, Habjanič Darko, Harlem d.o.o., Hrovat Stanislava, Hudoklin Antonija, Hutar Fanika, HYB d.o.o., Ikebana Brinc d.o.o., IMP Promont – Elektro d.o.o., Inštalaterstvo Muhič, Instalacije Jože Dulc s.p., Intertour Straža, Iskra pio d.o.o., Jobo Hajsinger Sađa s.p., Jakše Marija, Jelka d.o.o., KAAAP d.o.o., Kapš Tadej, Kek Franci, Komunala Novo mesto, kovinotehna MKI d.o.o., Krka, d.d., Kolpa, d.o.o., Keragrad d.o.o., KGM Miklič Jože, Klemenčič Gregor, Ključavničarstvo Šmajdek d.o.o., Klobučar Alenka, Klobučar Milanovič Jožica, Kmet Marija, KMS Malerič d.o.o., Kocjančič Olga, Koda d.o.o., Kompas Novo mesto, Kos Darko s.p., Kovačič Silvo, Križman Rafko, Kupljenik Vinko, s.p., Krožek ročnih del, Kukec David, Kulovec Marija, Kulovec s.p., Kumar Marjan, Kumer Franc, Kušljar Stane, KZ Metlika, KZ Žabja vas, Kramar Zupan Milena, Lesostil d.o.o., Lovska družina Padež, Majcen Mladen, Majcen Renata, Malkom d.o.o., Medis – Ingrid Okleščen s.p., Medle Vesna, Mede Janez, Mede Janez s.p., Megrad Radešček Dušan s.p., Murgelj d.o.o., Mikolič Irena, MKO d.o.o., Montiv d.o.o., Muhič Marko, s.p., Neo dom d.o.o., Novak Mojca, NLB d.d. PC Dolenjska – Posavje, NOUA d.o.o., Novak sistemi d.o.o., Novoline commerce d.o.o., Občina Mirna peč, Občina Straža, Občina Metlika, Občina Novo mesto, Občina Škocjan, Občina Šentjernej, Odvetnica Ahlin Tatjana, Odvetnica Petrič Gozdana, Odvetnik Škerlj Tone, Oriks Mirjana Lalič, s.p., Pagras, d.o.o., Pajk Rafael s.p., Papris d.o.o., Pavšič Anton, Penzion Sreča d.o.o., Perko Marija, Petančič Tea, Pirc Rudi, Plesna predstava Cikel, Podgorje d.o.o., Pohodniška skupina DU Nm in DU Prečna, Poljšak d.o.o., Popovič Marija, Prosvetno društvo Mihelič, Potrč Alojzija, Potrč Suzana, Povše metal d.o.o., Projekt Eco, Prosvetno društvo LD Semič, Pušnik Novljan, Pirkovič Stane, Radkovič Antonija, Revoz, d.d., Rextom d.o.o., Real, Redek d.o.o., Reiffeisen banka d.d., Reka, Remos d.o.o., Reprokolinska, Revis d.o.o., Rihter Tatjana, Rina d.o.o., RK Brestanica, Rolih Jožica, Rotarijski klub Semič, dr. med. Ropret Zdenka, Rozman Bogo, Redek Marija, Samigrad, Sameks d.o.o., SE-MA d.o.o., Signal d.o.o., Sindikat NLB, Smolič Ana, Smrke Darinka, Sophos d.o.o, Spina d.o.o., Stador AC d.o.o., Starešinič Milena, Stojko Igor, Strehca d.o.o., Škofijska Karitas, Šepetavc Boris, Šimčič Jasna, Šinkovec Matjaž s.p., Špelko Rangus Urška, Špes & Co, d.n.o., Štefanič Betka, Štemberger Vinogradništvo d.o.o., Telenet, Termotehnika, Tesarstvo Fink, s.p., Tisk Šepic d.o.o., Tomas d.o.o., Toplota d.o.o., Trac d.o.o., Travižan Mateja, Trimo, d.d., Tržinar Martina, Tudija Bojan, Tudija Cvetko, Turk Sandra, Telekom – telefonska linija, Učenci in učitelji 3. razredov OŠ Bršljin, Urbing d.o.o., Utrip d.o.o., Veldos d.o.o., Veterinarska postaja Trebnje, Vini d.o.o., Vizija trans d.o.o., Vidic center d.o.o., Vovko Anton s.p., Vulkanizerstvo Kovačič d.o.o., Wolf Marija, Yurena d.o.o., Zajc Surina Cirila, Zavarovalnica Triglav, Zupan Adolf, Zupančič Alojz, Zupančič Jože s.p., Zveza za Dolenjsko, Žagar d.o.o., Žunič Karmen, Žunič Nada
ZA MAMOGRAF
Cilj, ki so si ga zadale članice društva Julija je že skoraj dosežen. Danes ni več dvoma, da ob materinskem dnevu, Zdravstvenemu domu Novo mesto ne bi predali novega mamografa.
Da pa bodo zbrana potrebna sredstva vas vabimo:
- da pokličete preko Telekomovega omrežja 090 93 30 81 (s klicem donirate 1,2519 eur)
- ali pošljete iz Mobitelovega omrežja SMS sporočilo na 1919, geslo: MAMOGRAF2 (s poslanim SMS boste prispevali 1 eur)
- ali nakažete svoj prispevek do 28.2.2009 na TRR: SI56 0297 0025 7326 518 pri NLB d.d. Ljubljana.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-16 10:32:21', 62, '', '2009-02-19 16:04:45', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-16 10:32:21', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 13, '', '', 0, 332, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(48, 'ARHIV', 'arhiv', '', '', '', 1, 1, 0, 21, '2009-02-16 16:32:38', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-16 16:32:38', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 1, '', '', 0, 4, 'robots=\nauthor='),
(49, 'TEMA', 'tema', '', '
» Namesto fotografije bi lahko objavili samo črno ‘fleho’«, je zapisal bralec Ivo, ko se je jezil zaradi slabo osvetljenih prehodov za pešce v našem mestu. In prav ima. Kar nekaj kritičnih točk, slabo osvetljenih prehodov za pešce najdete samo v ožjem mestnem jedru. Križišče pred Kandijskim mostom je prava katastrofa, kot tudi prehodi pri bolnišnici, lekarni … Morda bodo odgovorni le poskrbeli za ustrezno razsvetljavo. Ravno tako pa Ivo opozarja na obcestne stebričke, ki z mačjimi očesi označujejo vozišče. Na mnogih cestah jih sploh več ni ali pa je le tu in tam še kakšen, veliko pa jih že dolgo ni bilo očiščenih in zaradi umazanije ne funkcionirajo. Njihovi vzdrževalci si lahko dober primer teh obcestnih plastičnih stebričkov ogledajo na lokalni cesti od Dvora proti Kočevju.
Vrtci v naši občini končno doživljajo boljše čase, tudi kar se tiče obnov. Predšolska vzgoja je organizirana v 16 stavbah, med katerimi so bile nekatere dotrajane. Letos je popolnoma obnovljen vrtec Ciciban na Ragovski ulici, v letu 2007 je bil v romskem naselju Brezje odprt nov vrtec Pikapolonica. V obnovi pa je vrtec Ostržek v Bršljinu. Če bo vse potekalo po načrtih, ga bodo septembra prihodnje leto predali namenu. »Ni kaj! Župan je, kar se tiče vrtcev, držal besedo!« pravijo zadovoljni starši.
Priznam, da nikoli nisem bila tehnični tip in da me revolucionarne tehnične novosti nikoli niso pretirano fascinirale. Morda tudi zato, ker sem rasla ob očetu, ki ima tehniko (še danes, kljub letom) v malem prstu … Sama pa sem od nekdaj pred njo imela nekakšno blokado, skoraj strah. Tudi danes ni bistveno drugače. Nikakor ne bi brez pomisleka pritrdila trditvi, da nam tehnika lajša življenje. Čeprav je jasno, da nam ga! Vendar ne brez težav, vsaj tistim, ki rabimo čas, da se navadimo na nove, sodobne aparature, pripomočke. Če se samo spomnim, npr. ženskih gospodinjskih opravil in njihove tehnologije pred 50 let ali danes. Morda imate doma kot antikvariat kak težek litoželezni likalnik, ki ga komaj dvignete … Danes pa, ko kupiš sodoben likalnik, pralni stroj, mikrovalovko itd. porabiš pol dneva, da se pretolčeš skozi navodila, ki so, vsaj kar se mene tiče, tako zapletena, da bi morala biti vsaj elektro inženir, da bi jim sledila. Tehnika dela čudeže! Res lajša življenje, mu daje nove razsežnosti, možnosti, a temu je potrebno slediti. Ja, vseživljenjsko učenje! Spremljajte novitete in se učite, da vas ne povozi čas. Pri dvajsetih sem mislila, da se meni to že ne more zgoditi, danes pa capljem za tehniko in ko kupim nov mobitel, doživljam skoraj travme, da ga vsaj v polovici njegove zmogljivosti obvladam, pa še to le s pomočjo sina ali hčere … Ni enostavno, ampak se trudim vsaj približno slediti trendom na tem področju. In zato sem pravzaprav vesela, da smo s februarsko številko, po dvanajstih letih izhajanja, tudi Novi Medij postavili na spletno stran. Ha, ha, so ga postavili mladi kreativci, ki imajo te tehnologije v malem prstu. Vau! Jaz pri tem nisem kaj dosti sodelovala. Če smo bili med prvimi tovrstnimi (brezplačnimi, lokalnimi) mediji v Sloveniji, pa smo med zadnjimi, ki smo na ogled tudi na
www.novimedij.si!
Predsodke, strahove, tradicionalnost je potrebno preseči in iti ali vsaj capljati v korak s časom! Jaz se trudim!
Bila je zima 1971, ko je upihnil na torti tri svečke in ko je dobil bratca, je bil presrečen. Še dandanes sta dobra prijatelja. V družini nihče nima posluha, a od svojega sedmega leta igra kitaro, prvo kaseto z desetimi pesmicami mu je mama posnela, ko je bil radoživ otrok. V Bršljinski osnovni šoli je bil vzoren odličnjak, v gimnaziji nemirnež, kreativec, ki je pisal glasbo, tekste za ansambel Peta Avenija, ki je tedaj skrbel za dobro vzdušje na novomeški gimnaziji. Glasba, pravi, je nekaj, v čemer neizmerno uživa in se ji predaja. Po gimnaziji je po tujini nastopal s slovenskim ansamblom in si nabral vrsto izkušenj. Leta 1990 odpre snemalni studio Metulj, kjer gosti vrsto eminentnih glasbenikov. Zadnja štiri leta veliko nastopa z Zlatimi muzikanti, piše glasbo in se pripravlja na izdajo svoje druge zgoščenke. Pravi, da živi za glasbo in od glasbe, ko pa pride poletje, se za mesec dni preda morju in vetrovom in jadra po Jadranu. Jadranje je njegova druga strast, tretja pa je lov. Član lovske družine Otočec je že osem let. Narava ga sprošča.
Mnogi so uganili in se razveselili, da je tokrat predstavljena urednica Novega Medija, Jasna Šinkovec. Na kosilo je bil povabljen Igor Sladič, Krkaš, umirjen gospod, zgovoren, strasten navijač novomeških košarkarjev, pa tudi strasten planinec, pohodnik, družaben in radoveden. Jasna je sleherni dan vpeta v delovni ritem časopis, sila zadovoljna s pozitivno bero in bilanco obeh dobrodelnih koncertov društva Julija in bodočimi akcijami. Ima veliko energije in mentalne kondicije, vpeta v pobude in koordinacije akcij kot občinska svetnica, a najde čas za dobro knjigo, gledališče, prijatelje. V mirnem ambientu, dobri hrani ter postrežbi sta z Igorjem obujala spomine na stare znance, na njegove drzne življenjske odločitve in kako je včasih dihal z glasbo in z gosti dihala terasa Tanga. »Zakaj imate pajke za hišne ljubljenčke«, je Jasna vprašala Igorja. »Da se znebim strahu pred njimi …« Dobra terapija. Prijeten klepet in srečanje. V dar je dobila knjižico Novo zavezo in odprla na strani – čas mirovanja.
Ob novi pozidavi v krajevni skupnosti Majde Šilc, prestižni soseski, imenovani Vrtovi na Krki, smo Novomeščani dobili še eno sprehajališče ob reki Krki, ki ga sprehajalci že odkrivajo. Upajo pa, da bodo pešpoti ob reki dobile pravo povezavo in, kot pravi gospa Joži, »se bomo ob Krki lahko sprehodili od Ragovske ulice do Bršljina«.
»V našem mestu pa res lahko počne vsak,kar hoče! Če se sprehodite po Glavnem trgu, se lahko o tem prepričate. Že samo reklamne in informativne table so (z nekaj izjemami) izraz neurejenosti, slabega okusa in nenadziranja!« je med drugim zapisal Andrej, ki nam je poslal tudi tole fotografijo. Verjamemo, da bi se z občinskim odlokom in seveda nato doslednim nadzorom to dalo hitro urediti. A že vrsto let čakamo na to!
Po sneženju, soljenju so ostale posledice na cestiščih in na pločnikih. Prava mestna sramota pa je Kandijski most. Za luknje na njem nikakor ne gre kriviti le zimo. Pešci pa še vedno upajo, da bodo vsaj pločniki v mestnem jedru sanirani.
Zwittrova ulica se od leta 1993 imenuje po zgodovinarju Franu Zwittru. Potek: od bencinske črpalke na Ljubljanski cesti proti Marofu. Obsega 11 hišnih številk. Pred letom 1993 je bila del ulice Kettejev drevored.
ZWITTER Fran zgodovinar, akademik, Trdinov nagrajenec
Rodil se je 24. oktobra 1905 na materinem domu v Beli Cerkvi. Vse življenje je ostal navezan na Dolenjsko in Novo mesto, kjer je imel predavanje ob šeststoletnici ustanovitve mesta. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, kjer je nanj še posebej vplival profesor zgodovine Jože Kovač, ki ga je še utrdil v odločitvi, da se bo posvetil študiju in raziskovanju človeške preteklosti. Pod vplivom novomeške pomladi leta 1920 je bil nekaj časa predsednik napredne dijaške organizacije »Prosveta«. Po maturi na gimnaziji (1924) je študiral zgodovino in geografijo v Ljubljani, kasneje pa še na Dunaju. Leta 1928 je na ljubljanski univerzi diplomiral, že naslednje leto pa doktoriral z disertacijo o starejših kranjskih mestih in meščanih. V letih 1930-32 je nadaljeval študij na pariški Sorboni, kjer se je pričel zavzemati za tesnejše povezovanje sociologije, ekonomije in zgodovine. Medtem ko je bila najprej v ospredju njegovega zanimanja srednjeveška zgodovina, se je z novimi dognanji preusmeril v zgodovino novega veka. Leta 1937 je postal docent za občo zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Vseskozi ga je zanimala tudi nacionalnopolitična problematika, pri čemer je večkrat izpostavil slovensko-nemške odnose na Koroškem (po očetu je bil Korošec). S študijo o nacionalnih vprašanjih v habsburški monarhiji si je pridobil mednarodni sloves. Leta 1942 je bil interniran v Italijo, od koder je po njeni kapitulaciji večinoma peš prišel v partizane v Slovenijo. Najprej je prišel v Podhosto, kjer so se takrat zbirali kulturni delavci. Leta 1944 je postal ravnatelj znanstvenega inštituta pri IOOF. Tu se je z študijami in referati pripravljal na izredno pomembne naloge kot izvedenec za narodnostna in mejna vprašanja. Tudi po koncu vojne je sodeloval na mirovnih pogajanjih v boju za pravične meje Slovenije. Nato pa se je vrnil na univerzo, kjer je bil rektor in prorektor ter član SAZU. Prizadeval si je za ureditev arhivske službe pri nas, povrnitev naših arhivov iz Avstrije, predsedoval Zgodovinskemu društvu … V letih 1972-82 je vodil Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Aktivno je sodeloval na mednarodnih kongresih zgodovinarjev (Rim, Stockholm, San Francisco …). Bil je častni član Novega mesta in dobitnik Trdinove nagrade. Umrl je 14. aprila 1988 v Ljubljani, pokopan pa je v Beli Cerkvi.
Vir: www.nm.sik.si -
TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 93
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-02-20 14:25:51', 62, '', '2009-02-20 16:48:32', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 14:25:51', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 18, '', '', 0, 156, 'robots=\nauthor='),
(59, 'FEBRUAR 2009', 'februar-2009', '', 'Lukas
Ime mi je Lukas, star sem 6 mesecev. Sem zelo živahen in vesel fant. Veliko se smejem, vriskam, brcam in nosim v usta vse, kar dobim v roke. Mamica Anita in očka Martin me imata zelo rada. Ko je bil še sneg, smo se skupaj sankali, drugače pa veliko hodimo na sprehode. Najraje opazujem avte, ki drvijo mimo nas.
Neža
Živjo. Jaz sem Neža. Stara sem že skoraj pet mesecev. Zelo rada imam očka Boštjana, mamico Sabino, vse babice in dedke, tete in strice, … a najbolj na celem svetu obožujem svojega bratca Matevža.
Ema in Maj
Ema bo junija praznovala tri leta, Maj pa konec februarja eno leto. Oba zelo rada plešeta, premamijo ju že prvi takti glasbe. Ema zelo rada tudi poje. Najbolj smešno je, ko zapoje pesem, Maj pa ji sledi tako, da pleše, po otroško seveda. Ema ima zelo rada knjigice, najraje Mačka Murija, ki zvečer uspava tudi Maja.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-02-20 14:30:48', 62, '', '2009-02-20 16:58:47', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 14:30:48', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 15, '', '', 0, 171, 'robots=\nauthor='),
(60, 'ON PRVIČ, ONA PETIČ', 'on-prvi-ona-peti', '', '
Prireditev Športnik leta 2008 Mestne občine Novo mesto je največ zadovoljstva prinesla ljubiteljem košarke, lokostrelstva in kikboksa oziroma tekvandoja. Še petič je naziv najboljše športnice pripadel evropski prvakinji v obeh omenjenih športih Sabini Šehić iz Kickboxing kluba Mirage. Športnik leta je postal lokostrelec Dejan Sitar, po zaslugi uvrstitve v jadransko ligo pa so naziv najboljšega športnega kolektiva prejeli člani Košarkarskega kluba Krka. Novomeščanka Sabina Šehić pravi, da bo tudi letošnje leto nadvse pestro, saj jo čakata dve svetovni in eno evropsko prvenstvo.„Ker sem že tolikokrat prejela naziv najboljše, sem bila tokrat precej v dvomih, ali mi bo uspelo še petič. In ker mi je, sem še toliko bolj vesela!“ Dejan Sitar prihaja iz Gorenjske, toda član novomeškega Lokostrelskega kluba Varing je že precej let. Kot pravi, je bil prijetno presenečen, ker je tokrat po štirih drugih mestih v izboru najboljšega športnika novomeške občine le prejel laskavi naziv. Zmagovalcem tokratnega izbora so čestitali tudi župan Alojzij Muhič ter osrednja gosta prireditve, Peter Kauzer in Miran Stanovnik. Od množice podeljenih priznanjza dosežke in dolgoletno delo v športu velja izpostaviti prejemnika zlatega Bloudkovega znaka za več kot 30 let dela v športu. Prejela sta ga Evgen
Pungerčič in Tone Progar.
Številne poškodbe, a končno tudi okrepitev Če so košarkarji Krke v prvem delu letošnje sezone navduševali s predstavami v ligi NLB, v zadnjem času temu ni več tako. Na zadnji domači tekmi so visoko, kar z dvajsetimi točkami izgubili proti moštvu Zagreba, in se bodo v preostalih tekmah s Cibono, Budučnostjo, Bosno in FMP-jem borili za obstanek v jadranski ligi. Dodatne težave Krkašem v zadnjem mesecu povzročajo poškodbe. Potem, ko je bil nekaj časa z igrišč odsoten Davor Marcelič, ki zdaj že pa že več tednov ne igra Simon Petrov. Na zadnji domači tekmi lige NLB ABA proti Zagrebu pa v postavi Krke ni bilo Američana Jacka Ingrama. Na enem izmed treningov pred tekmo si je Ingram poškodoval koleno. Zdravniki so opravili artroskopski operativni poseg poškodovanega kolena in ugotovili poškodbo meniskusa, ki je bila med posegom tudi odpravljena. Po napovedih klubskega zdravnika dr. Branimirja Ivke naj bi Ingram lahko ponovno zaigral v roku treh tednov do enega meseca. So pa pred nekaj dnevi v KK Krka pripeljali novo okrepitev. Do konca sezone bo klubu pomagal 27-letni in 193 cm visoki hrvaški branilec Ivan Tomas. Slednji je bil hrvaški reprezentant v vseh kategorijah, leta 2001 je na SP mladih osvojil srebrno medaljo, leta 2007 pa bil s Cibono tudi hrvaški državni prvak. Če bodo v klubu uspeli urediti vso dokumentacijo, bo Tomas lahko za Dolenjce zaigral že na zaključnem turnirju pokala Spar, ki bo ta konec tedna (19.- 22.februarja) v Laškem.
Igralke in vodstvo Ženskega odbojkarskega kluba TPV so se nedavno zbrali na tradicionalni večerji z novomeškimi novinarji. Kot je izpostavil predsednik kluba Bojan Vernig, zapletov in težav v tej sezoni ne manjka, toda članska ekipa, ki jo vodita izkušeni hrvaški trener Ivica Jelić in pomočnica Eva Jožef, bo naredila vse, ne samo da obstane v prvi ligi, temveč se morda uspe prebiti tudi med štiri najboljše. V letošnji tekmovalni sezoni je v članski vrsti TPV-ja prišlo do zamenjave generacij. Jana Vernig, Saša Pirher in Špela Križ so prenehale z igranjem odbojke, Katjo Vernig pa je doletela neugodna poškodba zapestja, ki jo je odmaknila z igrišča za daljše obdobje. Iz ekipe so si drugo pot izbrale tudi Anja Zdovc, Vesna Vardič in Mojca Pene, sredi sezone pa sta se za prenehanje igranja dvoranske odbojke odločili še sestri Erika in Simona Fabjan. Člansko vrsto sta ob številnih mladih domačih igralkah okrepili dve tujki, Verania Willis Linda iz Kostarike in Fernanda Duarte Belisario iz Brazilije. „Ob izstopu sester Fabjan iz ekipe smo bili tako zdesetkani, da smo se odločili izstopiti iz interlige ter vse svoje sile usmeriti v državno prvenstvo. Poškodovani Jana in Katja Vernig sta se odločili, da v najtežjih trenutkih pomagata ekipi pri ohranitvi prvoligaškega statusa,“ pojasnjuje Bojan Vernig. Z njunim prihodom so stvari precej izboljšale,zmagi proti tretje uvrščeni Aliansi doma in prvo uvrščeni ekipi Kamnika, tako v gosteh kot doma, pa napovedujeta, da ekipa še ni rekla zadnje besede. Še več tekem je do konca rednega dela prvenstva, trenutno pa so TPV-jevke na 6.mestu. „Z rezultatom se ne obremenjujemo, prepričani smo, da si bomo obstanek zagotovili. Vse, kar bo več od tega, pa bo toliko bolj navdušujoče,“ še dodajajo v klubu. Ob tem ne gre prezreti izjemnega dosežka mladinske ekipe, ki je na finalnem turnirju na Prevaljah osvojila 2.mesto na državnem prvenstvu. Za ekipo so na Prevaljah zaigrale: Tina Strahinič, Doris Bračika, Špela Šlajkovec, Anja Milanović, Katja Baranašič, Ema Guštin, Barbara Tejić, Sabina Puš ter Jana Lapajne.
Svet na vrtiljaku dogodkov se z ognjenimi zublji pognal je previsoko, objestnost in zlo, ki poustvarja ga človek, dosegel je skrajno točko nebesnega oboka, da kot Ikar si opekel je krila in padec v grudi zemljinega središča razkril je vso bolečino in nemoč človeštva.
Voda prestopa bregove, želeni čas mirovanja ni čas nazadovanja, je čas, ko se izpostavi ravnovesje, ponovno zorenje, kot narekuje ga narava. A ga človek prehiteva, v drznosti svojega pohlepa. Energija zlate misli in hotenja gradi, ko v sozvočju lepega je kresa, z govorico toplote in zavetja, palača obilja za lačne življenja, ko ne prestopijo praga v volčje sobane.
Človek sprašuje, zakaj kit je nasedel na obali, zakaj delfin sledi človeški piščali, ko globina oceana spregovori in navrže vse, kar pometel si človek pod preprogo iz krvi in smodnika.
Abeceda spomina ti povrne podobo, da gizdavi mak si bil sredi žitnega polja, poln smeha, polnosti življenja brhkih žanjic, ko veter te je hranil in ponesel v prostranstva - tvojo matrico, na morsko peno, v kozmični zapis.
Noetova barka, ves plazeči, nevidni, krilati svet, še išče varno luko. Brezvetrje in oseko. Jo človek krmari, brez kompasa in zvezd. Kje je tisti zven žrtvenega kamna, ko Odisej se predal je petju siren in to ni bil izgubljeni čas...
', '', 1, 1, 0, 19, '2009-02-20 14:47:13', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 14:47:13', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 2, '', '', 0, 102, 'robots=\nauthor='),
(65, 'PRIZNAM', 'priznam', '', 'Priznam. Z leti človek dozori in na marsikatero stvar gleda ne gleda več tako, kot bi si sam želel. To spoznanje ni vedno prijetno. Zima je bila včasih čas počitka, tako fizičnega kot duhovnega. Bila je romantična. Sneg in upanje. Danes pa... Ja, danes pa je zima čas bilanc, dohodnine, davkov, čas sklepanja novih zavarovanj, planiranja in nagrajevanja zaslug preteklega leta, tako v plus kakor tudi v minus. In seveda tudi praznikov. Tu pa nastopi razlika. Lahko si praznovalec ali pa imaš praznik, odvisno kam si se uvrstil na družbeni lestvici. V januarju nekateri delijo priznanja zaslužnim na različnih področjih in se imajo lepo, drugi pa čakajo, da mine in pride februarska plača ali pa pokojnina. V februarju smo kulturni, da se kar kadi, in ponosno trdimo, da smo edini narod, ki ima kulturo za osnovo državnega praznika. Pri tem pa sploh ni važno, kako se do nje obnašamo. Tako je tudi v našem malem mestu. Cel kup prireditev, in to v duhu »brez gnarja«. Razen plačila prostora, programska izvedba pa je tako ali tako v rokah ljubiteljskih ustvarjalcev. Zdaj čakamo samo še marec, da se oddolžimo našim ženam in materam. Da smo enakopravni, bomo tulili v en glas, če pa hočete imeti mamograf, si ga pa same kupite. Potem pa je zime konec. Ne! Na Pusta nisem pozabil. To je po moje naš najbolj naraven praznik. Takrat pokažemo, kdo in kaj smo. Samo, da se za vsak slučaj ne jemljemo resno. Pa kar brez strahu, v našem malem mestu nas varuje bomba. Ni težko: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-02-20 14:56:24', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 14:56:24', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 16, '', '', 0, 122, 'robots=\nauthor='),
(66, 'NOVI UČBENIK ZA VIOLINO', 'novi-ubenik-za-violino', '', '
Na novomeškem Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja so predstavili novi učbenik, namenjen violinam, z naslovom »Igramo v legah«. Napisal ga je profesor violine Dušan Vodišek. V učbeniku bi rad mladim učencem pokazal, kako doseči pravo intonacijo v igranju violine. Učbenik je namenjen učencem od 2. do 4. razreda glasbene šole, preveden pa je tudi v angleški jezik. Profesor ima pripravljen že drugi učbenik, ki bo izšel v prihodnjem letu. Na sliki z učiteljem klavirja in ravnateljem konservatorija Alešem Makovcem.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Kulturno društvo Žumberak iz Novega mesta pripravilo večer z naslovom Plesi, pesmi dveh dežel. Obiskovalcem so se predstavili izvrstni plesalci KUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba in tamburaška skupina Klasje. Z Prešernovo poezijo je nastopil Franc Plut. Zbrane pa so nagovorili predsednik KUD Žumberak Milan Car, župan Alojzij Muhič in Ivo Kuljaj.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-02-20 15:18:46', 62, '', '2009-02-21 10:43:40', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 15:18:46', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 52, '', '', 0, 66, 'robots=\nauthor='),
(68, 'ENERGIJA IN VOLJA', 'energija-in-volja', '', '
Plesna skupina Daisy girls je z novo podobo navdušila tudi Marijana Novino. Postavnim plesalkam, ki vse več nastopajo tudi izven športnih prizorišč, se je Marijan pridružil na enem izmed treningov in pokazal, da ni le dober pevec, temveč tudi človek z velikim srcem in obilico pozitivne energije. Slednje ne manjka niti daisykam, ki medse vabijo še kakšno novo članico. Glede na to, kako so se dekleta in Marijan zabavala za Valentinovo, pa bi se znalo še kdaj zgoditi, da skupaj zapojejo in zaplešejo na odru.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-02-20 15:20:20', 62, '', '2009-02-20 17:40:26', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 15:20:20', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 51, '', '', 0, 66, 'robots=\nauthor='),
(69, '"VODAN" 2009', 'qvodanq-2009', '', '
Potapljaško društvo M3 iz Novega mesta, ki ga vodi inštruktor potapljanja SENAD DURMIČ, je pripravilo že 6 razstavo podvodnih fotografij, enajstega podvodnega natečaja »VODAN«. Fotografije so razdeljene v 12 kategorij. Na razstavi sodelujejo tako domači kot tuji fotografi iz 14 držav, med njimi je 27 slovenskih fotografov. Najboljše izbrane slike bodo na ogled v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine do konca februarja.
Kdo bi si mislil, da smo Slovenci prvi bonton dobili leta 1868, pa ga še zdaj nismo vsi osvojili. Pa šalo na stran. Napisal ga je Ivan Vesel, naslovil pa »Olikani Slovenec«. Pošteno povedano pa se bonton s časom spreminja, skoraj tako kot s krajem, kjer se nahajamo. Kar je v eni kulturi omikano, je v drugi lahko vir zgražanja in neotesanosti. V islamskih kulturah, na primer, se ženske z moškimi ne rokujejo. Na Japonskem velja kot pozdrav priklon, Inuiti pa se pozdravijo tako, da podrgnejo nos ob nos. Preden se odpravimo na kakšno bolj oddaljeno poslovno ali zasebno potovanje, je zato morda pametno vzeti v roke kakšno knjigo, ki nam bo pojasnila vsaj osnove družbeno sprejemljivega vedenja kraja, kamor potujemo.
Pravila lepega vedenja so veljala na vseh stopnjah zgodovinskega obdobja in za vsa okolja, čeprav sprva niso bila zapisana (morda včasih vtetovirana na kožo). Vedenjski vzorci, ki jih poimenujemo na kratko bonton, lepo omikano vedenje, pa so spremljali posameznika skozi življenje in ga tudi označevali, razkrivali, iz kakšnega okolja prihaja, ali predvsem iz katerega družbenega razreda izhaja. Le spomnimo se Pigmaliona - Bernarda Shawa in
Elize Doolittle.
Kot otroci se največ naučimo in kar vsrkavamo svet okoli sebe. Zato je družina tista, ki nas pripravi na to, ali nam bo bonton pisan na kožo ali pa se bomo ob njegovi uporabi počutili kot v pretesni obleki. Ali pa še huje: kot riba na suhem. Če si doma ob kuhinjski mizi zaželimo dober tek, bodo otroci to ohranili za celo življenje in prenesli na svoje otroke. Če si zjutraj zaželimo dober dan ali dobro jutro, jim ne bo nikoli odveč pozdravljati. In tako dalje. Seveda naše vedenje korigira šola, pa poklicna pot, družba, a osnove, ki jih uporabljamo vsak dan, ostanejo. Torej, če nismo bili deležni prav veliko vzgoje o lepem vedenju v okrilju družine, se lahko zgodi, da se za štirimi stenami doma obnašamo drastično drugače kot v službi in družbi. Naslednjič pa več o bontonu pri rokovanju.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-02-20 15:24:14', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 15:24:14', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 10, '', '', 0, 38, 'robots=\nauthor='),
(71, 'ZA MAMOGRAF: PRODAJNA RAZSTAVA', 'za-mamograf-prodajna-razstava', '', '
Odprtost – v očeh, srcu in naravi je naslov fotografske razstave, ki jo pripravljata Sabina Ulčnik in Marjan Gruban. Otvoritev razstave na katero ste povabljeni bo 5. marca 2009 ob 17.30 uri v Kulturnem centru Janeza Trdina. Avtorja fotografij sta se odločila, da pripravita (v enem delu) prodajno razstavo in del sredstev namenita v sklad za mamograf. Posnetki narave, sončnih zahodov, podob in barv so nastali na Dolenjskem in v Dalmaciji. Avtorja pa bosta na ogled postavila tudi portrete otrok, ki vas bodo gotovo navdušili, a niso naprodaj
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-20 18:10:01', 62, '', '2009-02-20 18:16:39', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 18:10:01', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 11, '', '', 0, 168, 'robots=\nauthor='),
(72, 'DOBRODELNI KONCERT POGLEJ ME DRUGIČ ZA MAMOGRAF', 'dobrodelni-koncert-poglej-me-drugi-za-mamograf', '', 'Društvo za kvaliteto življenja Julija je v Športni dvorani Leona Štuklja pripravilo drugi dobrodelni koncert z naslovom Poglej me. Na prireditvi, ki je bila tudi tokrat izjemno dobro obiskana, so nastopili številni znani glasbeniki: Adi Smolar, Andraž Hribar, Ansambel Frančič, Armin, Dejvid Stojko, Društvo mrtvih pesnikov, Frenk Nova, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Irena Tratnik Dosso in Fernando Pablo Mejias, Jožica Mavsar, Karma, Maruša, Manuel Bebar, Marjan Novina, Mažoretni klub TAKT, Mladi Dolenjci, MePZ Pomlad, Nuša Derenda, Pero Dimitrijevič, Pogum, Rebeka Dremelj, Rok Kosmač, Tamburaška skupina Klasje, Vlado Poredoš, Zasavci in Zlatko Dobrič. Program so duhovito povezovali Renata Mikec in Toni Gašperič ter Jasna Kuljaj in Robert Erjavec. Kot je po koncertu povedala predsednica društva Julija Jasna Šinkovec, so doslej zbrali preko 200.000 evrov. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi z zbiranjem denarja zaključili do sredine marca in 25. marca mamograf simbolično predali Zdravstvenemu domu. Aktivnim članicam Julij sta se za požrtvovalnost javno zahvalila novomeški župan Alojzij Muhič in direktorica Zdravstvenega doma Milena Kramar Zupan.
|  |
 |
 |
 |
 |
Medijski sponzorji:
NOVI MEDIJ
RADIO KRKA
TELEVIZIJA VAŠ KANAL
STUDIO D
RADIO 1
DOLENJSKI LIST
Koncert so omogočili:
FESTIVAL NM,
G7
KOMPAS NM
KONVIKT
NOUA Študentski servis
POŠTA SLOVENIJE
ŠOLSKI CENTER NM
ŠPES & CO
TISKARNA VESEL
WINDISCH PRINT
ZDRUŽENJE SAZAS
in vsi nastopajoči.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-20 18:17:02', 62, '', '2009-02-20 18:31:37', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 18:17:02', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 6, 0, 10, '', '', 0, 216, 'robots=\nauthor='),
(73, 'OBMOČNO ZDRUŽENJE RK NOVO MESTO ZA MAMOGRAF', 'obmono-zdruenje-rk-novo-mesto-za-mamograf', '', 'Območno združenje RK Novo mesto se je pridružilo zbiranju sredstev za mamograf s pozivom krajevnim organizacijam RK ter vsem območnim združenjem RKS. Zbranih 3500 evrov je predsednica novomeškega RK mag. Mojca Špec Potočar predala predsednici društva Julija Jasni Šinkovec in direktorici ZD Novo mesto Mileni Kramar Zupan. Kot sta poudarili, bo nov mamograf v funkciji maja.
Vsoti za mamograf pa bo RKS v sodelovanju z Mobitelom dodal še zbrana sredstva preko SMS sporočila s ključno besedo MAMOGRAF2 na številko 1919. Do sedaj je iz tega naslova zbranih 560 evrov, akcija pa poteka do konca marca. Število revnih se povečuje, revščina se povečuje in vse več je prosilcev pomoči; še zlasti pomoči pri plačevanju tekočih stroškov. Zaradi neplačevanja najemnine pridetudi do deložacije, tako se na RK posamezniki obračajo tudi za pomoč pri iskanju stanovanja, včasih tudi toplega obroka. Sicer pa na območju Novega mesta mesečno razdelijo 200 paketov hrane in čistil, število pomoči potrebnih pa se skokovito povečuje. Pobuda za socialno ekonomski svet Izguba službe, ki je glavni generator revščine, pa prinaša s seboj tudi duševne stiske in socialno izključenost, kar prizadetim in njihovim družinam še dodatno otežuje življenje. Zato je RK Novo mesto poslal na območno enoto Zavoda za zaposlovanje Novo mesto, Centru za socialno delo ter MO Novo mesto pobudo za vključevanje brezposelnih oseb v prostovoljno delo. Prostovoljci se lahko vključijo v delo po krajevnih organizacijah RK, v nastanitveno enoto za pomoč v elementarnih nesrečah ter v ekipe prve medicinske pomoči. Hkrati pa je dana tudi pobuda za ustanovitev socialno ekonomskega sveta, ki bi povezoval različne institucije in društva, da bi tako lažje blažili posledice ekonomske krize. Prostovoljno delo omogoča vključitev in graditev novih socialnih mrež, vključitev v različna izobraževanja in nadvse koristno humanitarno delo. Praksa namreč kaže, da socialna izključenost pelje v razne odvisnosti, bolezni in s tem v probleme, ki so boleči tako za posameznika kot za družbo. Darovanje organov in tkiv Poleg krvodajalstva ima RK tudi pooblastilo za promocijo in osveščanje javnosti pri opredeljevanju za darovanje organov in tkiv. Zdravljenje s presajanjem organov in tkiv je v svetu vedno bolj uveljavljeno; s tem se rešujejo življenja in omogoča višjo kakovost življenja preživelim. Leta 1989 so v Sloveniji prvič presadili kostni mozeg, leta 1990 srce, leta 1995 pljuča, do leta 2007 pa je bilo opravljenih 884 presaditev različnih organov. Opredelitev za darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in njegove solidarnosti s človeštvom. Takorekoč vsakdo lahko postane darovalec organov po smrti. Po izpolnjeni pristopni izjavi je odločitev za darovalca nevidno vpisana na zdravstveni kartici. Na našem območju je za pristopno izjavo pooblaščen le RK Novo mesto, kjer dobite tudi vse odgovore na vaša vprašanja in vse potrebne informacije.
ABANKA, d.d., PE Novo mesto, AG Novo mesto, d.o.o., Agencija M servis, Aico, d.o.o, Alkatron, d.o.o., Anton Kralj, s.p., Arha, d.o.o., Ausperger Jožefa, Avguštin Emilija, Avtoprevozništvo Jože Lindič, s.p., Avtoprevozništvo Šraj, Avtotransport Kovačič, d.o.o., Avtotransport Zupančič, ALU-K Kovinoplastika, Ambi d.o.ol, Banka Koper, Brulc Ivan, s.p., Badovinac Otilija, Bartolj Marija, Brudar Mitja, Bučar Janez, Bukovec Vid, Butala Elizabeta, Bajc Zvezdana, Begrad, d.d., Berkopec, Murn, Berus Boštjan, s.p., Berus, d.o.o., Bezek, d.o.o., Bilbija Ana, Blatnik Zmago, s.p., Bon Vida, Bonum d.o.o., Brezar Goran, Brik plastika Marko, BV&S, d.o.o., Banovič Nedjeljko, s.p., Cvelbar Matjaž, Car trade d.o.o, Češarek Anka, Dančulovič Nikola, s.p., Davine, d.o.o., Derganc Nataša, Dežan Martina, Dinamic d.o.o., DD Novo mesto, Dolenjske lekarne, Doma-ko d.o.o., dr. Marija Novak, dr. Marija Đuran, dr. Rihter Tatjana, Drab Anica, Digital media d.o.o., DNH d.o.o., Drenik Stanka, Društvo kmečkih žena Dragatuš, Družina Muska, DRV Šentjernej, Dular Boris, Dular Miloš, Durič Gregor, Društvo upokojencev Novo mesto, Družina Jerman, Evangelijska cerkev Novo mesto, Ekokult d.o.o., Epra, Espri, d.o.o., ENSI d.o.o., Elektro Ljubljana, Evostil d.o.o., Ferročrtalič, Finet d.o.o., Firsk d.o.o., Flopin, Golob VKS d.o.o., Golobič Darinka, Gerdenc Jožica, Golob Marija, Grahek Antonija, Gril Jože, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, dr. Gašpešič Miro, Gazvoda Mirko, s.p., Gazvoda Primož s.p., Geo trading d.o.o., Gosenar d.o.o., GPI d.o.o., Grm Zoran, Grubar Irena, Hrastar Majda, Hanzelj Marija, Habjanič Darko, Harlem d.o.o., Hrovat Stanislava, Hudoklin Antonija, Hutar Fanika, HYB d.o.o., Hipot – rr, d.o.o., Hočevar Marija, Hodnik Ingrid, Hren Martin s.p., Ikebana Brinc d.o.o., IMP Promont – Elektro d.o.o., Inštalaterstvo Muhič, Instalacije Jože Dulc s.p., Intertour Straža, Ivanetič Nežka, Izdelava drobne galanterije, Iskra pio d.o.o., Jabo Hajsinger Sađa s.p., Jurkovič Damjan, s.p., Jakše Marija, Jelka d.o.o., Jordan Franc, Junc Jožefa, Kakovost 2000, Karlex, d.o.o., Kartonal Novo mesto, d.o.o., Kastelic Olivera, Kekec Bojan, Kerin Majda, Kozan Nada, Krajevna skupnost Žabja vas, Krajevna skupnost Bršljin, Kik interier, d.o.o., Kregar Emilija, Krevs Finančni biro, d.o.o., Krnc, s.p., Krštinc Martin, Kukec Majda, Dragica, Kukec Polonca, Kuncel d.o.o., KAAAP d.o.o., Kapš Tadej, Kek Franci, Komunala Novo mesto, Kovinotehna MKI d.o.o., Krka, d.d., Kolpa, d.o.o., Keragrad d.o.o., KGM Miklič Jože, Klemenčič Gregor, Ključavničarstvo Šmajdek d.o.o., Klobučar Alenka, Klobučar Milanovič Jožica, Kmet Marija, KMS Malerič d.o.o., Kocjančič Olga, Koda d.o.o., Kompas Novo mesto, Kos Darko s.p., Kovačič Silvo, Križman Rafko, Kupljenik Vinko, s.p., Krožek ročnih del, Kulovec Frančišek, s.p., Kukec David, Kulovec Marija, Kulovec s.p., Kumar Marjan, Kumer Franc, Kušljar Stane, KZ Metlika, KZ Žabja vas, Kramar Zupan Milena, Lekarna Novak, d.o.o., Lihteneger, Lukan Marina, Lesostil d.o.o., Lovska družina Padež, Majcen Mladen, Majcen Renata, Malkom d.o.o., Medis – Ingrid Okleščen s.p., Medle Vesna, Medle Anastazija, Medle Marta, Meršol d.o.o., Miklič Joža, Mohar Darja, Monter Novo mesto d.o.o., MTI Pavlič, d.o.o., Mede Janez, Mede Janez s.p., Megrad Radešček Dušan s.p., Murgelj d.o.o., Mikolič Irena, MKO d.o.o., Montiv d.o.o., Muhič Marko, s.p., M & MM d.o.o., Majzelj Gašper s.p., Mapras Marjetka Poljakovič s.p., Neo dom d.o.o., Novak Mojca, NLB d.d. PC Dolenjska – Posavje, NOUA d.o.o., Novak sistemi d.o.o., Novoline commerce d.o.o., Občina Mirna peč, Občina Straža, Občina Metlika, Občina Novo mesto, Občina Škocjan, Občina Šentjernej, Občina Šmarješke Toplice, Občina Žužemberk, Območno združenje RK Novo mesto, Ogulin Marija, Ozimek Rozalija, Odvetnica Ahlin Tatjana, Odvetnica Petrič Gozdana, Odvetnik Škerlj Tone, Oriks Mirjana Lalič, s.p., Pagras, d.o.o., Pajk Rafael s.p., Papris d.o.o., Pavšič Anton, Penzion Sreča d.o.o., Perko Marija, Petančič Tea, Pirc Rudi, Plesna predstava Cikel, Podgorje d.o.o., Pohodniška skupina DU Nm in DU Prečna, Poljšak d.o.o., Popovič Marija, Prosvetno društvo Mihelič, Potrč Alojzija, Potrč Suzana, Povše metal d.o.o., Projekt Eco, Prosvetno društvo LD Semič, Pušnik Novljan, Pirkovič Stane, Pann, d.o.o., Papež Marija, Franc, Plut Kristina, Probanka d.d., Rome Dragica, Radkovič Antonija, Razvojni center Novo mesto, Revoz, d.d., Rextom d.o.o., Real, Redek d.o.o., Reiffeisen banka d.d., Reka, Remos d.o.o., Reprokolinska, Revis d.o.o., Rihter Tatjana, Rina d.o.o., RK Brestanica, RK Suhor, Rodič Robert, Rolih Jožica, Rotarijski klub Semič, dr. med. Ropret Zdenka, Rozman Bogo, Redek Marija, Rorman Josip, Samigrad, Sameks d.o.o., SE-MA d.o.o., Signal d.o.o., Sindikat NLB, Smolič Ana, Smrke Darinka, Sophos d.o.o, Spina d.o.o., Stador AC d.o.o., Starešinič Milena, Stojko Igor, Strehca d.o.o., Skavti Novo mesto, Slak Ana, Sosič Mojca, Saje Mojca, Sindikat KNG Krka Novo mesto, Stil commerce d.o.o., Škofijska Karitas, Šepetavc Boris, Šimčič Jasna, Šinkovec Matjaž s.p., Špelko Rangus Urška, Špes & Co, d.n.o., Štefanič Betka, Štemberger Vinogradništvo d.o.o., Škufca Jože, Šepic Ana, Škerlj Anton, Škerlj – Tratar, d.n.o., Škofija Novo mesto, Špringer Majda, Štimec Majda, Telenet, Termotehnika, Tesarstvo Fink, s.p., Tisk Šepic d.o.o., Tomas d.o.o., Toplota d.o.o., Trac d.o.o., Travižan Mateja, Trimo, d.d., Tržinar Martina, Tudija Bojan, Tudija Cvetko, Turk Sandra, Telekom – telefonska linija, Tiskarna Novo mesto d.o.o., Trata Novo mesto d.o.o., Učenci in učitelji 3. razredov OŠ Bršljin, Urbing d.o.o., Utrip d.o.o., Vardič Damjana, Veldos d.o.o., Vesel Magdalena, Vinic Tatjana, , Veterinarska postaja Trebnje, Vini d.o.o., Vizija trans d.o.o., Vidic center d.o.o., Vovko Anton s.p., Vidmar Miran s.p., Vulkanizerstvo Kovačič d.o.o., Wolf Marija, Yurena d.o.o., Zajc Surina Cirila, ZNASS d.o.o., Zobozdravstvo Muc d.o.o.Zavarovalnica Triglav, Zupan Adolf, Zupančič Pavla, ZZV Novo mesto, Zupančič Alojz, Zupančič Jože s.p., Zveza za Dolenjsko, Žagar d.o.o., Žunič Karmen, Žunič Nada, Zupančič Marija.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-02-20 18:34:33', 62, '', '2009-02-20 18:45:24', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-20 18:34:33', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 8, '', '', 0, 290, 'robots=\nauthor='),
(75, 'NAJMEŠČAN', 'video', '', '
', '
', -2, 3, 0, 3, '2009-02-25 11:23:35', 62, '', '2009-02-25 15:48:20', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-02-25 11:23:35', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 6, 0, 0, '', '', 0, 3, 'robots=\nauthor='),
(76, 'NAJMEŠČAN', 'fafa', '', '{denvideo http://www.novimedij.si/video/najmescan2.wmv 352 288}', '', 1, 3, 0, 3, '2009-02-25 16:11:46', 62, '', '2009-03-05 18:19:21', 62, 62, '2009-05-20 20:09:15', '2009-02-25 16:11:46', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 15, 0, 1, '', '', 0, 10, 'robots=\nauthor='),
(77, 'NAJ VAM NE BO VSEENO', 'naj-vam-ne-bo-vseeno', '', 'V tem času, ko smo skoraj dnevno priča odpuščanju zaposlenih in se še kako zavedamo, da je prihodnost negotova, ko vsenaokrog zaradi tega vlada upravičena panika, so mnogi mladi, ki se odločajo, kaj študirati in kam v službo, v nezavidljivem položaju. Znanec Andrej pravi, da je po njegovem danes najbolje biti zaposlen v javnem sektorju: „Resda plača, pravi, morda ni najboljša, je pa skoraj na minuto točna, tudi odpuščanj ni... Država ja rabi vojsko, policijo!“ Ja, res je pomembno, v kateri gospodarski panogi najdeš zaposlitev. Tekstilcem brez dvoma že nekaj let ne gre, kovinsko predelovalna, lesna branža sta v krizi ... in to so večinske panoge v našem prostoru... Socialne stiske pa so vse hujše, skladišča humanitarnih organizacij se praznijo, potrebe za razne oblike socialne pomoči so vse večje ... Po statistiki države naj bi 1000 evrov mesečno zadostovalo za mesečne potrebe štiričlanske družine!? Me resnično zanima, če so avtorji te statistike to praktično preizkusili na svoji koži!? Dvomim. Časi niso rožnati, a vendar obstaja dober občutek, da ostaja solidarnost. Dokazali smo jo v akciji, v kateri smo uspeli zbrati sredstva za mamograf. Dokazujejo jo nenehni številni prostovoljci iz raznih društev, ki jim ni vseeno za sočloveka, in če ste v situaciji, da kakorkoli lahko pomagate, ne stojte ob strani – pomagajte. Če ne veste kako, se obrnite npr. na Karitas ali Rdeči križ, veseli bodo vaše pomoči. Če že govorimo o finančni krizi, se skušajmo izogniti vsaj krizi morale. Ne bodimo brezbrižni do stisk ljudi okrog nas, pokažimo sočutje, dobroto, naj nam ne bo vseeno.
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-03-19 12:20:29', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 12:20:29', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 16, '', '', 0, 156, 'robots=\nauthor='),
(78, 'KDO JE TO? MAREC 2009', 'kdo-je-to', '', '
Sedemnajstletni fantič na fotografiji - že takrat močan, odločen, krepak Novomeščan. Osnovno šolo je obiskoval na Grmu. Že v novomeški Gimnaziji se je zapisal športu, bil izvrsten v atletiki, rokometu. Končal je fakulteto za šport, danes je zaposlen v Slovenski vojski, star 43 let. Je olimpijec, profesor športne vzgoje, državni rekorder in že četrt stoletja najboljši metalec diska v Sloveniji. Lansko leto je z lahkoto osvojil 32. naslov državnega prvaka. Vztrajen, discipliniran, delaven. Meščani so zelo ponosni nanj. Ima družino, dva otroka Sanjo in Nejca. Premore še talent za glasbo, ritem, inovativnost v »rapanju«, vodi tudi športne prireditve. Na Kavcah ima vinograd, šmarnico. Letos bo morda sestopil iz aktivnega profesionalnega športa. S prehojeno športno potjo je zadovoljen, bogatila mu je življenje in ga oblikovala v izredno osebnost.
Tokrat smo se z našima gostoma dobili na kosilu v Tangu opoldne. Tedaj sta našla čas v svojih preobremenjenih urnikih. Nič nenavadnega za glasbenika. Marko Pezdirc, lastnik studia Metulj, Zlati muzikant, in Cvetka Krampelj, njegova prva glasbena učiteljica, sta bila srečanja iskreno vesela. S šestimi leti je Marko prišel v malo glasbeno šolo, v zborček k Cvetki. Pel je vedno rad, le tremo je imel in sram ga je bilo, se danes spominja Marko. Od tega je minilo več kot trideset let. Seveda je bila osrednja tema našega pogovora glasba, a v določenih trenutkih je njuna strokovna terminologija presegla moje teoretično poznavanje glasbe. Oba sta za kosilo izbrala ribo in jo pohvalila. Oba imata rada morje, čim dlje na jug ... Marko obožuje jadranje. Sicer pa je noč pred kosilom pisal skladbo za Slovensko popevko. Kar 200 skladb je že ustvaril in Cvetka pravi, da je v njegovih skladbah veliko harmonije in da so prepoznavne. Cvetka, učiteljica glasbe in klavirja, uživa v zborovskem petju, v Osnovni šoli Vavta vas vodi otroški in mladinski zbor in že šestnajst let Revozov zbor. Njen najljubši inštrument je klavir. Marko ima rad kitaro, tamburico, čelo. Verjamem, da bi skupaj zaigrala, če bili inštrumenti v bližini. Obema je glasba delo, a v prvi vrsti še vedno užitek. Lepo je bilo v njuni družbi.
Takole lepo urejeno in čisto mesto ob smetnjaku, ki v betonskem podstavku ne »beži« nikamor, je pohvale vredno. In pohvala gre novomeški Komunali, ki je poskrbela, da so tudi smetnjaki proti frančiškanski cerkvi našli primernejše mesto. V LokalPatriotu pa bodo uličico lepo uredili. Pohvale vredno, ni kaj! lep razgled na reko Krko in okolico.
Brez dvoma gre pohvala Mestni občini Novo mesto za lepo urejeno pešpot med kapiteljsko ulico in Bregom. Kot pravi Mirko Grahek, se je leta zlival pesek na tej poti, a konec lanskega leta je Krajevna skupnost Center v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, podjetjem Flopin in zakoncema Skrt uredila pot, namenjeno pešcem. Sprehodite se po Bregu ...
Vedno več in vse bolj se voznice in vozniki pritožujejo nad katastrofalnim stanjem na cestah v naši občini, ki so v domeni države. Kot pravi Tone: »Tistim v Ljubljani je malo mar, kakšne so, a očitno tudi pritiska na njih iz naše občini ni preveč!« Obnovljen je del Kandijske, a ena osrednjih mestnih cest je v večini katastrofalna. Sicer pa je 65 kilometrov državnih cest, od tega 17 kilometrov glavnih in 48 kilometrov regionalnih v sramoto državi in občini. Se bo našel kdo, da bo spremenil stanje na teh cestah in poskrbel, da nekaj denarja iz DRSC dobimo v obliki boljših cest v našo občino?
', '', 1, 1, 0, 16, '2009-03-19 12:38:09', 62, '', '2009-03-19 15:06:17', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 12:38:09', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 24, '', '', 0, 178, 'robots=\nauthor='),
(83, 'TRDINOVA ULICA', 'trdinova-ulica', '', 'Trdinova ulica se od leta 1930 imenuje po pisatelju Janezu Trdini. Potek: od Kandijskega mostu do grmskega gradu. Obsega 48 hišnih številk. Do leta 1955 se je imenovala Trdinova cesta in je segala vse do Gotne vasi. S širitvijo tovarne IMV so jo skrajšali za polovico, kasneje pa so del ulice nasproti Gotne vasi vključili v novoimenovano Belokranjsko cesto.
TRDINA Janez
Pisatelj, etnograf, zgodovinar
Rodil se je 29. maja 1830 v Mengšu na Gorenjskem. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je s sedemintridesetimi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Pisal je zelo lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. Janez Trdina je umrl 14. julija 1905, pokopan je na pokopališču v Ločni. V spomin nanj je bil na pobudo prof. Ferdinanda Seidla leta 1921 najvišji vrh Gorjancev preimenovan v Trdinov vrh. Po njem se imenuje tudi nagrada Mestne občine Novo mesto, ki se podeljuje občanom za dosežke pomembnejših trajnih uspehov na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju.
Trdinovo Zbrano delo obsega dvanajst knjig, ki jih je opremil prof. Janez Logar s temeljitimi, izčrpnimi opombami in tako opravil delo, ki ga je pred njim pripravljal, a ne dokončal dr. Alojz Turk, novomeški gimnazijski profesor. Dela: Zgodovina slovenskega naroda (1866), Moje življenje, Verske bajke na Dolenjskem, Izprehod v Belo krajino, Bachovi huzarji in Iliri (spomini na Trdinovo službovanje na Hrvaškem) itd. Po drugi vojni smo v knjižni izdaji dobili tudi Trdinove zapiske s potovanj pod naslovom: Podobe prednikov. Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879. I–III. Ljubljana, Založba Krt, 1985.
V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njegove osebne in literarne zapuščine. Na prvem mestu je nedvomno njegova knjižna zapuščina, tj. vse knjižne izdaje njegovih del od prvih natisnjenih do zadnjih, pomembne so tudi vse revijalne objave (npr. Bajke in povesti o Gorjancih so bile prvič objavljene v Ljubljanskem zvonu), posebno pozornost pa si zasluži njegova rokopisna zapuščina, ki obsega nekaj del v rokopisih, originalne dokumente iz njegovega življenja (npr. zapuščinski akt) in del korespondence, nadalje slikovna zbirka s poudarkom na novomeškem obdobju (njegova edina znana fotografija, umetniške upodobitve, novomeške hiše, v katerih je pisatelj živel ...)
Vir:
www.nm.sik.si - TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 88
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-03-19 12:48:03', 62, '', '2009-03-19 15:09:35', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 12:48:03', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 16, '', '', 0, 203, 'robots=\nauthor='),
(84, 'MAREC 2009', 'marec-2009', '', '
MELISA
Oj, dober dan! Sem Melisa. Mamici Alenki in očiju Buti sem se rodila 18. julija 2008. Mami pravi, da imam zdaj že osem mesecev. Kadar me pelje na sprehod v vozičku, me vse okoli mene močno zanima. Po sprehodu vedno postanem lačna, zato veeeelikooo pojem. Najraje pa se crkljam pri očiju.
MATIJA
Živjo! Sem Matija. Star sem dva meseca. Na svet sem privekal na božično jutro, torej me je prinesel Božiček. Zaenkrat še veliko spim in jokam, kmalu pa bom zrasel v velikega fanta. Rad imam mamico Heleno in očka Zlatka.
TAJA
Sem Taja. Mamico Branko in očka Boštjana sem s svojim rojstvom razveselila pred 9. meseci. Zelo rada se igram in zdaj, ko sem že osvojila sedenje, je igra veliko bolj zanimiva. Veliko cvilim, čebljam in se smejem. Ker pa sem še majhna in še vedno ne zmorem vsega, kar si želim, znam pokazati tudi jezo, ki pa me hitro mine.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-03-19 13:02:12', 62, '', '2009-03-19 15:14:31', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 13:02:12', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 14, '', '', 0, 164, 'robots=\nauthor='),
(85, 'V RITMIH HIP HOPA', 'v-ritmih-hip-hopa', '', '
Plesalci Plesnega studia Novo mesto so se tudi na 3. kvalifikacijskem turnirju v šov hip hop plesih, ki je 7. in 8. marca potekal v Ljubljani, odlično odrezali. Mladinska mala formacija v streat show plesih je zasedla prvo mesto, zmago je v hip hop solu slavil tudi Andraž Grulja, s soplesalko Majo pa sta bila v hip hop parih peta. Lara Božič je v hip hop solu zasedla 9. mesto. Na zmagovalni oder so se povzpeli tudi še mlajši plesalci. Pionirska hip hop mala formacija je osvojila drugo mesto, Maša Udovč je bila prav tako na drugi zmagovalni stopnički v hip hop solu. Članska mala hip hop formacija je osvojila 3.mesto, Maruša Germovšek pa je bila v posamični konkurenci sedma. Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo potekalo maja. Ob tem dodajmo, da se v soboto, 4. aprila, v Športni dvorani Marof obeta zanimiv plesni dogodek. Plesni studio Novo mesto v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije pripravlja še zadnje, 4. kvalifikacijsko tekmovanje v show hip hop plesih. Vstop v dvorano bo za vse gledalce brezplačen.
V Teniškem centru Otočec se je v dneh od 6. do 8. marca odvijal prvi krog druge evro – afriške skupine Davisov pokal med reprezentancama Slovenije in Egipta. Vlogo „papirnatega“ favorita je v uvodnem srečanju upravičil Grega Žemlja (168. igralec na svetu), ki je za zmago nad Sherifom Sabryjem potreboval tri nize, prvi tekmovalni dan pa je z gladko zmago zaključil Blaž Kavčič. Igra „mačke z mišjo“ se je nadaljevala tudi v soboto, ko je bil na sporedu dvoboj dvojic, za Slovenijo pa sta zaigrala Grega Žemlja in Andrej Kračman. Tudi v tem dvoboju so bili slovenski teniški igralci boljši od Egipčanov, nizi so se končali s 6:2, 6:3 in 6:3. Četrto točko Sloveniji, ki si želi napredovanja v višji rang tekmovanja, je priigral Kračman v še eni igri posameznikov. Slovenija bo tudi v 2. krogu zaigrala pred domačim občinstvom. Od 10. do 12. julija bo gostila zmagovalca dvoboja med Gruzijo in Litvo. Za napredovanje v prvo evroafriško skupino bo potrebno dobiti še dvoboj 3. kroga, ki bo na sporedu od 18. do 20. septembra. Dvoboji so potekali v organizaciji teniške zveze Slovenije, Teniškega kluba Krka Otočec in Term Krka. Po besedah Dušana Hočevarja iz Term Krka, Poslovne enote Hoteli Otočec, Davisov pokal predstavlja pomemben korak pri popularizaciji tenisa na Dolenjskem. V organizacijo so bili namreč vključeni mladi dolenjski teniški upi, njihovi mentorji, teniški delavci in starši, dolenjska športna javnost pa je imela lepo priložnost za ogled vrhunskih teniških dvobojev. Pestro pa je bilo tudi zaradi mini teniške olimpiade, v kateri so se pomerili najmlajši iz novomeških osnovnih šol ter tekmovalci TK Portovald in TK Krka Otočec.
Thai Boxing klub Scorpion in Slovenska zveza tajskega boksa sta bila v soboto, 7.marca, organizatorja tekmovanja za Pokal Situla, na katerem so se borci tajskega boksa pomerili najprej v prvem krogu državnega prvenstva, nato pa še v profesionalnih dvobojih. Dvorana Osnovne šole Drska je bila razprodana, v obračunih za državno prvenstvo pa so se najbolje odrezali tekmovalci iz ljubljanskega Khun Kao kluba, ki so bili tokrat neporaženi. V spopadu Slovenije in Madžarske, ki je potekal tudi v okviru medn-arodnega projekta „S športom proti drogi“, so skup-no zmago slavili domačini, čeprav so bile v nekaterih dvobojih izkušnje, vsaj na papirju sodeč, na strani gostov. Zmago- slavno so v ringu roke dvignili v zrak Gregor Smole, Tomaž Simonič, Matej Bregar, Mirko Vorkapič in Franci Grajš. Domačin Mirko Vorkapić, ki se sicer 21. marca odpravlja na veliki K1 turnir v Split, je v kategoriji do 71 kg dodobra premikastil Janosa Azstalosa, ta pa je na začudenje vseh borbo končal na nogah, a gladko izgubil z 0:3. Zadnji je v ring stopil Franci Grajš (v kategoriji do 91 kg) in v manj kot eni rundi uničil sebi nedoraslega Zsolta Svidra ter si s tem prislužil nagrado najboljšega borca večera.
Dolenjec, voditelj, pevec, igralec, animator. Govorimo o Sašu Đukiču, ki ima v teh dneh dosti službenih obveznosti, in tudi obveznosti s srednješolci. Prav s slednjimi sodeluje pri maturantskih plesih, ki so ta čas kar pogosti dogodek. Nekaj tednov nazaj pa je Sašo ostal tudi brez svojega jeklenega konjička, pa ni pobegnil sam, nekdo mu ga je ukradel. Tako kot pri prejšnjem Seat Leonu, so Sašu priskočili na pomoč tudi sedaj pri Avto Slaku, z novejšim Leonom. Srečno vožnjo!
Društvo za razvijanje idej iz Novega mesta je ponovno pripravilo “spuščanje gregorčkov po reki Krki”. Predstavnici društva Vera Jačimovič ter Alenka Lamovšek sta povedali, da se je spuščanja izdelkov iz naravnega materiala udeležilo kar 40 ljudi, ki so doma izdelali t.i. gregorčke. V društvu so veseli, da se tega običaja iz leto v leto udeležuje večje število ljudi, tako otroci kot njihovi starši.
V novomeški dvorani Leona Štuklja so na predvečer dneva žena odmevale dalmatinske pesmi. Na koncertu, ki ga je organizirala Marjana Antić, je sodelovalo šest klap ter gost večera Vinko Coce. Prav slednji je s svojimi uspešnicami prevzel publiko ter se nekajkrat zahvalil za čudovit sprejem, ob tem pa voščil tudi vsem ženam, puncam, gospodičnam ob njihovem prazniku.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-03-19 13:34:45', 62, '', '2009-03-19 15:38:28', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 13:34:45', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 47, '', '', 0, 108, 'robots=\nauthor='),
(91, 'SALOMA', 'saloma', '', '
Gimnazija Novo mesto in gledališka skupina Goga sta 5. marca pripravili predstavo z naslovom SALOMA. Gre za enodejanko, pod katero se je podpisal Oscar Wilde. Saloma je predstavnica sodobne družine, ki se sooča z duhovno praznino, amoralo, nasiljem ter drsi k apokalipsi. Pod mentorstvom Vladke Korošec so zapolnili dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine.
V raju pod Alpami poznamo ilegalne in legalne kraje. Za ilegalno krajo gre šteti nedovoljeno odtujitev lastnine, ne da bi te kdo pri tem videl. Na primer: ko najde zjutraj kmet prazen kokošnjak, ki je bil še zvečer poln kur, in ne more ugotoviti, kje kokoši so, je posredi ilegalna kraja.
Za legalno krajo pa gre takrat, ko kdo pri belem dnevu ukrade po vseh predpisih in po vseh zakonih podjetje, vredno nekaj milijonov evrov. Ilegalne zmikavte največkrat odkrije policija, sodišče pa jih zašije s primerno kaznijo.
Legalni tatovi pa se svobodno prevažajo v dragih avtomobilih po domovini ter se skupaj z dobro plačanimi odvetniki posmehujejo »pravni« držav, v kateri je skoraj toliko sodnih zaostankov kot prebivalcev. In če ne bi od časa do časa sodišča obsodila kakšnega kurjega tatu, bi nepoučen človek sklepal, da sploh ne delajo. Ljudstvo pa se tolaži z domislico, da je razlika med povoženim dihurjem in povoženim odvetnikom le ta, da je pred povoženim dihurjem videti znake - zaviranja.
V našem morju, za katerega pa sploh ne vemo, če je naše, se je pojavil kit grbavec, ki lahko zelo poslabša že tako vrhunsko slabe odnose z našo prijateljsko južno sosedo Hrvaško. Ozračje se bo pregrelo, ko bo prijazni sesalec skušal odplavati na odprto morje, a mu bo to hotela preprečiti hrvaška policija. Kar nekaj slovenskih strank že pripravlja referendum o tem, slovenski parlament predlaga mediacijo, hrvaški sabor pa kar Haaško mednarodno sodišče. Pa če smo že pri morju, se spomnimo, kaj je pred dnevi izjavil naš spravljivi premier Borut Pahor. Rekel je: „Veslajmo skupaj, pozabimo na razlike.“ Slišati je, da je njegov hrvaški kolega Sanader takoj po tem zgodovinskem stavku posadil svojo ekipo v motorni čoln s cinično pripombo: „Oni naj kar veslajo, mi pa imamo dovolj morja, da se lahko vozimo po njem tudi s sto in več kilometri na uro.“
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-03-19 13:43:37', 62, '', '2009-03-19 13:44:24', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 13:43:37', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 17, '', '', 0, 159, 'robots=\nauthor='),
(93, 'ODSEV MAREC 2009', 'odsev-marec-2009', '', 'Mar nismo vsakič in znova, konstantno v zadnjem času obveščeni o silnih varčevalnih ukrepih obrok za odplačilo stanovanjskega za omilitev recesije – a pustijo vnemar zniževanje ali potrošniškega kredita pa je lahko stroškov monopolnih podjetij, kot so železnice, energetska in telekomunikacijska podjetja.
Cene elektrike so se povišale, čeprav je elektroenergetski pretežno v lasti države ...Ampak, lepo vas prosim, Dolenj’c veliko prenese, toda da bi pa Bizeljčan dobil soglasje k pravilniku, ki dovoljuje do četrtinsko mešanje belih sort vina in bi se omenjeno vino zelo približalo cvičku... Ministru Pogačniku svetujem previdnost, naj ne dviguje temperature Kuljaju in Žuri, to so resne zadeve – rekla bi »nacionalnega pomena« - platforma, vse ostalo so drobtinice.
Rebus pričakovanj, besede, premetanke, uganke – ko že misliš, da se odprte teme in problemi rešujejo, ko jim načeljujejo sposobne, odločne ženske in se voz pomika proti prepoznavnemu, se iz omare vsujejo okostnjaki in kosti in smo spet tam. Okrogla miza, antologija zadreg, formule ni, je le močvirje, črni in beli. Za čoln rešitve priveza ni.
Epicenter trenutne asociacije za prelestni sušec »kaj dogaja« -Sizif je hrošček, znan po tem, da za vsako svojo ličinko naredikroglico iz govna. Zato večino časa porabi za to, da pred seboj vali kroglico kravjih iztrebkov, v katere skriva svoj zarod. Oprostite, vi ste pomislili na tistega Sizifa, ki vali veliko skalo prav do vrha gore, tam pa ...
Carsko, je rekel Prešern s Potov vrha, ko je padel s strehe in letel mimo kuhinjskega okna: »Marija, zame ne kuhat, bom v bolnici jedel ...«.
', '', 1, 1, 0, 19, '2009-03-19 14:02:10', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 14:02:10', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 1, '', '', 0, 8, 'robots=\nauthor='),
(94, 'TISTI DNEVI', 'tisti-dnevi', '', 'Priznam. Prvih deset dni v vsakem mesecu je zame prava mora. To so tisti hudičevi dnevu, ko začnejo prihajati v hišo kuverte s še bolj hudičevo vsebino. Položnice. Bilančno poročilo ekonomskega obnašanja v preteklem mesecu celotne družine. Nekaj pa je tudi takih, ki zahtevajo plačilo vnaprej. Te me spravijo v posebno voljo, ker vem, komu se plača vnaprej. Je že res, da je na koncu poračun, s čimer se zagotovi pravičnost, ampak do konca je potrebno priti. Kaj pa če umrem? Tudi to je res, da potem vse dobro in slabo pokasirajo svojci. Ampak, kaj imam od tega sam? To razmišljanje ne pripelje nikamor, pa sem jo mahnil na sprehod po našem malem mestu. Najprej sem „parkiral“ v obnovljenem nekdanjem zbirališču pomembnih ljudi. Po popitem malem pivu se nisem počutil nič bolje. V strahu, da se mi pridruži moja triperesna deteljica, sem odšel naprej. Jame in luknje na starem mostu, na tistem, s katerega so lansko leto leteli cvetlični lončki v Krko ali kam drugam, vagon v Kandiji, nekdanji hotel v Kandiji, ubogi grmski grad in šmrkavec, ki me je s svojim motorčkom skoraj zbil na prehodu za pešce, je tisti dan pritisnilo piko na i. Odšel sem po položnice in jo mahnil na banko. Prijazen nasmeh in hitra storitev blagajničarke ter rdeče številke na mojem računu so me razdražile kot španskega bika. Mogoče je kriva spomladanska utrujenost? Ne vem. Poiskal sem svojo triperesno deteljico. Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-03-19 14:10:24', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 14:10:24', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 15, '', '', 0, 131, 'robots=\nauthor='),
(95, 'BONTON PRI ROKOVANJU', 'bonton-pri-rokovanju', '', 'Pravila lepega vedenja imajo pogosto korenine daleč v zgodovini, so del rituala, obreda in danes ne poznamo več njihove prave razlage ali pomena. Z rokovanjem pa ni tako. Že ne skrivamo orožja, da nimamo slabih in zahrbtnih namenov, ampak prihajamo v miru, prijateljsko. Rokovanje je oblika pozdrava.
Nekaj osnovnih napotkov: roka naj bo sproščena, stisk trden, a ne premočen, pazimo, da dlan ponudimo pokončno, s palcem na zgornji strani dlani. Če dlan namreč obrnemo in v bistvu položimo dlan kot v rokoborbi, bo do izraza prišel naš gospodovalen značaj. Če je stisk rok mlahav, je za sogovornika tudi neprijeten, prav tako kot če je premočan. Posebej močni stiski lahko ženske bolijo zaradi nošenja prstanov. Roke ne stresajmo, ne držimo preveč dolgo dlan v svoji dlan ali celo objeto z obema rokama. Kakšna sekunda bo dovolj.
Upoštevajmo, da trepljanje po ramenih in drugi dotiki lahko pomenijo vdor v sogovornikov osebni prostor, kar je lahko drugemu človeku neprijetno. S tem boste zagotovo napravili »nepozaben« prvi vtis.
Velikokrat je že rokovanje tisto, ki odloči o tem, ali nam je nekdo simpatičen ali ne. Ponujene roke nikdar ne zavrnimo, saj bomo drugače sogovornika spravili v neroden položaj. Roko vedno ponudi najprej tisti, ki je na družbeni lestvici na višjem položaju, dama ponudi roko gospodu in ne obratno, starejša oseba mlajši. Če se približamo zbrani družbi, se moramo rokovati z vsemi, ne le z nekaterimi, zato je bolje, da jih zaobjamemo s pogledom in vse Glasno pozdravimo. Pri rokovanju ne pozabimo pogledati v oči. Pri rokovanju nikdar ne držimo druge roke v žepu, saj je to nespoštljivo. In ker smo še sredi zime, morda ne bo odveč nasvet, da pri rokovanju lahko ženska obdrži rokavice na rokah, medtem ko jih mora moški obvezno sneti.
Toliko o rokovanju. Prihodnjič pa več o predstavljanju.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-03-19 14:22:48', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 14:22:48', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 8, '', '', 0, 64, 'robots=\nauthor='),
(96, 'MLADI IZ ZARES', 'mladi-iz-zares', '', '
Mladi v skupini Zares aktivni Novo mesto so za 8. marec, dan žena, zbirali denar za nakup novega mamografa. S pomočjo dobrih ljudi, ki so darovali po pet evorv, so zbrali skupaj 1.260 eur, vsi darovalci so v znak pozornosti dobili nageljček. Zbrane prispevke so predali dr. Mileni Kramar Zupan, direktorici Zdravstvenega doma, in predstavnici društva Julija Cirili Surina Zajc.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-03-19 15:59:22', 62, '', '2009-03-19 16:16:52', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 15:59:22', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 7, '', '', 0, 179, 'robots=\nauthor='),
(97, 'NOV MAMOGRAF', 'nov-mamograf', '', 'Ko smo v društvu Julija razmišljale o aktivnostih, je bil brez dvoma in enoglasno izbran prvi cilj – NOVI MAMOGRAF za Zdravstveni dom Novo mesto. In ko smo po poletnih počitnicah začele z aktivnostmi, polne volje in energije, se je kot strela z jasnega »zgodila recesija« in panika ...
Vendar Julije niti za trenutek nismo podvomile v naš uspeh. Res pa je, da smo si delo razdelile in »obdelovale« možne sponzorje, donatorje. Seznam tistih, ki so se nesebično odzvali, je dolg in se celo vsak dan podaljšuje (tokrat objavljamo vse tiste, ki so sredstva nakazali do 13. marca 2009. Hvala, da vam ni vseeno, da ne stojite ob strani, ter da smo z združenimi močmi zmagali in kupili nov mamograf!
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-03-19 16:02:41', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 16:02:41', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 6, '', '', 0, 173, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(98, 'SEZNAM DONATORJEV ZA MAMOGRAF', 'seznam-donatorjev-za-mamograf', '', 'ABANKA, d.d., PE Novo mesto, AG Novo mesto, d.o.o., Agencija M servis, Aico, d.o.o, Alkatron, d.o.o., Anton Kralj, s.p., Arha, d.o.o., Ausperger Jožefa, Avguštin Emilija, Avtoprevozništvo Jože Lindič, s.p., Avtoprevozništvo Šraj, Avtotransport Kovačič, d.o.o., Avtotransport Zupančič, ALU-K Kovinoplastika, Ambi d.o.o., Acer Novo mesto, Adria mobil d.o.o., AFP Dobova, Aktiv upokojencev NLB d.d., Bančov Ferenc, BTC d.d., Banka Koper, Brulc Ivan, s.p., Badovinac Otilija, Bartolj Marija, Brudar Mitja, Bučar Janez, Bukovec Vid, Butala Elizabeta, Bajc Zvezdana, Begrad, d.d., Berkopec, Murn, Berus Boštjan, s.p., Berus, d.o.o., Brulc Ivan s.p., Bezek, d.o.o., Bilbija Ana, Blatnik Zmago, s.p., Bon Vida, Bonum d.o.o., Brezar Goran, Brik plastika Marko, BV&S, d.o.o., Banovič Nedjeljko, s.p., Cvelbar Matjaž, Cerod, Car trade d.o.o, Češarek Anka, Dančulovič Nikola, s.p., Davine, d.o.o., Debeljak Amalija, Dekorplast d.o.o., dr. Škufca Srebrnjak, Društvo polharjev Polh, Društvo upokojencev SB, Derganc Nataša, Dežan Martina, Dinamic d.o.o., DD Novo mesto, Dolenjske lekarne, Doma-ko d.o.o., dr. Marija Novak, dr. Marija Đuran, dr. Rihter Tatjana, Drab Anica, Digital media d.o.o., DNH d.o.o., Drenik Stanka, Društvo kmečkih žena Dragatuš, Družina Muska, DRV Šentjernej, Dular Boris, Dular Miloš, Durič Gregor, Društvo upokojencev Novo mesto, Družina Jerman, Evangelijska cerkev Novo mesto, Ekokult d.o.o., EKKC d.o.o., Dolenjske Toplice, Eventus d.o.o., Epra, Espri, d.o.o., ENSI d.o.o., Elektro Ljubljana, Evostil d.o.o., Ferročrtalič, Finet d.o.o., Firsk d.o.o., Flopin, Grad top Dolenjske Toplice, Grahek Ljudmila, Golob VKS d.o.o., Golobič Darinka, Gerdenc Jožica, Golob Marija, Grahek Antonija, Gril Jože, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, dr. Gašpešič Miro, Gazvoda Mirko, s.p., Gazvoda Primož s.p., Geo trading d.o.o., Gosenar d.o.o., GPI d.o.o., Grm Zoran, Grubar Irena, Hrastar Majda, Hanzelj Marija, Habjanič Darko, Harlem d.o.o., Hrovat Stanislava, Hudoklin Antonija, Hutar Fanika, HYB d.o.o., Hipot – rr, d.o.o., Hočevar Marija, Hodnik Ingrid, Hren Martin s.p., Imos, Ikebana Brinc d.o.o., IMP Promont – Elektro d.o.o., Inštalaterstvo Muhič, Instalacije Jože Dulc s.p., Intertour Straža, Ivanetič Nežka, Izdelava drobne galanterije, Iskra pio d.o.o., Jabo Hajsinger Sađa s.p., Jurkovič Damjan, s.p., Jakše Marija, Jevnikar Jožica, Jakič Nuša, Jelka d.o.o., Jordan Franc, Junc Jožefa, Kakovost 2000, Knjigovodski servis Prijatelj, Krajšek Jožica, Krnc Franc, Kulovec Mirjan, Kulturno društvo Mirna, Kupres Mijo, Kure Antonija, Karlex, d.o.o., Kartonal Novo mesto, d.o.o., Kastelic Olivera, Kekec Bojan, Kerin Majda, Kozan Nada, Krajevna skupnost Žabja vas, Krajevna skupnost Bršljin, Kik interier, d.o.o., Kregar Emilija, Krevs Finančni biro, d.o.o., Krnc, s.p., Krštinc Martin, Kukec Majda, Dragica, Kukec Polonca, Kuncel d.o.o., KAAAP d.o.o., Kapš Tadej, Kek Franci, Komunala Novo mesto, Kovinotehna MKI d.o.o., Krka, d.d., Kolpa, d.o.o., Keragrad d.o.o., KGM Miklič Jože, Klemenčič Gregor, Ključavničarstvo Šmajdek d.o.o., Klobučar Alenka, Klobučar Milanovič Jožica, Kmet Marija, KMS Malerič d.o.o., Kocjančič Olga, Koda d.o.o., Kompas Novo mesto, Kulovec Frančišek, Kos Darko s.p., Kovačič Silvo, Križman Rafko, Kupljenik Vinko, s.p., Krožek ročnih del, Kulovec Frančišek, s.p., Kukec David, Kulovec Marija, Kulovec s.p., Kumar Marjan, Kumer Franc, Kušljar Stane, KZ Metlika, KZ Žabja vas, Kramar Zupan Milena, Lekarna Novak, d.o.o., Luzar Emilija, Lihteneger, Lukan Marina, Lesostil d.o.o., Lovska družina Padež, Majcen Mladen, Majcen Renata, Malkom d.o.o., Medis – Ingrid Okleščen s.p., Medle Vesna, Medle Anastazija, Medle Marta, Meršol d.o.o., Miklič Joža, Mohar Darja, Monter Novo mesto d.o.o., MTI Pavlič, d.o.o., Mede Janez, Mede Janez s.p., Matkovič Lierka Irena, Mauser Brigita, Meršol d.o.o., Mizarstvo Bobič, Megrad Radešček Dušan s.p., Murgelj d.o.o., Mikolič Irena, MKO d.o.o., Montiv d.o.o., Muhič Marko, s.p., M & MM d.o.o., Majzelj Gašper s.p., Mapras Marjetka Poljakovič s.p., Neo dom d.o.o., Novak Mojca, NLB d.d. PC Dolenjska – Posavje, NOUA d.o.o., Novak sistemi d.o.o., Novoline commerce d.o.o., Občina Mirna peč, Občina Straža, Občina Metlika, Občina Novo mesto, Občina Škocjan, Občina Šentjernej, Občina Šmarješke Toplice, Občina Črnomelj, Občina Mokronog – Trebelno, Občina Žužemberk, Območno združenje RK Novo mesto, Ogulin Marija, Ozimek Rozalija, Odvetnica Ahlin Tatjana, Osolnik Vincenc, Ovniček Marica, Odvetnica Petrič Gozdana, Odvetnik Škerlj Tone, Oriks Mirjana Lalič, s.p., Pagras, d.o.o., Pajk Rafael s.p., Papris d.o.o., Pavšič Anton, Penzion Sreča d.o.o., Perko Marija, Petančič Tea, Pirc Rudi, Plesna predstava Cikel, Podgorje d.o.o., Pohodniška skupina DU Nm in DU Prečna, Poljšak d.o.o., Popovič Marija, Prosvetno društvo Mihelič, Potrč Alojzija, Potrč Suzana, Povše metal d.o.o., Projekt Eco, Prosvetno društvo LD Semič, Pušnik Novljan, Pirkovič Stane, Pann d.o.o., Papež Marija, Franc, Plut Kristina, Probanka d.d., Rome Dragica, Radkovič Antonija, Razvojni center Novo mesto, Revoz, d.d., Rextom d.o.o., Real, Redek d.o.o., Reiffeisen banka d.d., Reka, Remos d.o.o., Reprokolinska, Revis d.o.o., Rihter Tatjana, Roglič Urška, Rina d.o.o., RK Brestanica, RK Suhor, Rodič Robert, Rolih Jožica, Rorman Janja s.p., Rotarijski klub Semič, dr. med. Ropret Zdenka, Rozman Bogo, Redek Marija, Rorman Josip, Samigrad, Sameks d.o.o., SE-MA d.o.o., Signal d.o.o., Sindikat NLB, Smolič Ana, Smrke Darinka, Sophos d.o.o, Spina d.o.o., Sigmales d.o.o., Staniša Marta, Stia d.o.o., Stranka mladi Zares, Sviz sindikat vrtec Ciciban, Šiško steklarstvo, Škof Franc, Škof Vladimira, Stador AC d.o.o., Starešinič Milena, Stojko Igor, Strehca d.o.o., Skavti Novo mesto, Slak Ana, Sosič Mojca, Saje Mojca, Sindikat KNG Krka Novo mesto, Stil commerce d.o.o., Škofijska Karitas, Šepetavc Boris, Šimčič Jasna, Šinkovec Matjaž s.p., Špelko Rangus Urška, Špes & Co, d.n.o., Štefanič Betka, Štemberger Vinogradništvo d.o.o., Škufca Jože, Šepic Ana, Škerlj Anton, Škerlj – Tratar, d.n.o., Škofija Novo mesto, Špringer Majda, Štimec Majda, Telenet, Termotehnika, Tesarstvo Fink, s.p., Total, d.o.o., TPV, d.d., Trpin Romana, Turk Marjeta, Tisk Šepic d.o.o., Tomas d.o.o., Toplota d.o.o., Trac d.o.o., Travižan Mateja, Trimo, d.d., Tržinar Martina, Tudija Bojan, Tudija Cvetko, Turk Sandra, Telekom – telefonska linija, Tiskarna Novo mesto d.o.o., Trata Novo mesto d.o.o., Učenci in učitelji 3. razredov OŠ Bršljin, Urbing d.o.o., Utris, d.o.o., Utrip d.o.o., Vardič Damjana, Veldos d.o.o., Vesel Magdalena, Vinic Tatjana, , Veterinarska postaja Trebnje, Vini d.o.o., Vizija trans d.o.o., Vidic center d.o.o., Vovk Fanika, Vrhovnik Martina, Vuk Miran, Vulkanizerstvo Kovačič, Vovko Anton s.p., Vidmar Miran s.p., Vulkanizerstvo Kovačič d.o.o., Wachter Metka, Weiss Božidar, WLB d.o.o., Wolf Marija, Yurena d.o.o., Zajc Surina Cirila, ZNASS d.o.o., Zobozdravstvo Muc d.o.o.Zavarovalnica Triglav, Zarja d.o.o., Zavarovalnica Adriatic, Zidanik Damjana, Zmago Blatnik s.p., Zupan Adolf, Zupančič Pavla, Zupančič Franci s.p., Žagar Anica, Zupančič Alojz, Zupančič Jože s.p., Zveza za Dolenjsko, Žagar d.o.o., Žunič Karmen, Žunič Nada, Zupančič Marija, Žagar Marija.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-03-19 16:03:52', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 16:03:52', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 5, '', '', 0, 376, 'robots=\nauthor='),
(99, 'SOCIALNI DEMOKRATI 3000 EUR', 'socialni-demokrati-3000-eur', '', 'Tradicionalno poklanjanje nageljnov za 8. marec so novomeški Socialni demokrati letos zamenjali s čudovitim koncertom, ki so ga v počastitev praznika pripravili v Kulturnem centru Janez Trdina. Na njem je predsednik Igor Perhaj društvu Julija poklonil ček za 3.000 eur za nakup mamografa.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-03-19 16:05:05', 62, '', '2009-03-19 16:20:51', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 16:05:05', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 4, '', '', 0, 136, 'robots=\nauthor='),
(100, 'TOPLIČANI ZBRALI 2600 EUR', 'topliani-zbrali-2600-eur', '', '
Z dobrodelnim koncertom, na katerem so nastopili predvsem domači izvajalci: ansambel Topliška pomlad, Mešani pevski zbor Dolenjske Toplice, violinistka Urška Henigman, Otroški pevski zbor Osnovne šole Dolenjske Toplice, ljudske pevke in folklorna skupina Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice, Ansambel Petra Finka ter saksofonist Jan Gričar, ki ga je na klavirju spremljal Tadej Horvat, so v Kulturno kongresnem centru zbrali 2.600 eurov, ki jih je predsednici društva Julija Jasni Šinkovec predal župan Franci Vovk. Že pred koncertom pa so prizadevne aktivistke RK Dolenjske Toplice zbrale 2.650 evrov.
Simbolična predaja mamografa bo, kot smo obljubile,
NA MATERINSKI DAN,
25. MARCA 2009, OB 19.30 URI
V KULTURNEM CENTRU JANEZ TRDINA.
Prireditev bo javna. Vabljeni!
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-03-19 16:06:52', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-03-19 16:06:52', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=0\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 2, '', '', 0, 163, 'robots=\nauthor='),
(102, 'ENI BREZ, DRUGI DVE...', 'eni-brez-drugi-dve', '', 'V času stavk, ko delavci upravičeno nasprotujejo prejemanju paketov s hrano, zahtevajo pa delo in korektno plačilo zanj, ko se »tajkuni« brezsramno in prepotentno obnašajo v stilu »kdo pa nam kaj more«, je ponovno aktualen v slovenskem parlamentu zakon o združevanju funkcije župana in poslanca. Kar 23 slovenskih županov sedi na dveh stolih, županskem in poslanskem, in v stilu Napoleona dokazujejo, da je mačji kašelj opravljati dve tako pomembni nalogi ... Predlog vlade, da sta funkciji nezdružljivi, je spet razburil – koga le?! Se ve! Tiste, ki sedijo na dveh stolih, župane, ki pravijo, da le, če so še poslanci, lahko ustrezno lobirajo in kaj dosežejo ... Bi rekla, da to kar drži. Spomnimo se samo Sevnice, Krškega, Brežic, ki so imeli svoje ljudi v parlamentu in so dosegli več kot tisti brez svojega lobija v Ljubljani. Tako sicer ne bi smelo biti, saj naj bi poslanci bili nepristranski, a vendar vemo, da nekateri nikoli ne pozabijo, od kje prihajajo, tudi ko sedijo v parlamentu. V Novem mestu lahko takšnim krajem samo zavidamo. Vendar biti župan mestne občine in poslanec ne gre, razen če si genijalec. Nasprotno pa v manjših občinah to ob dobro organizirani občinski upravi prav dobro funkcionira, kot npr. v Metliki. Sicer pa eni ostajajo brez služb, drugi pa imajo kar dve. Upajmo le, da kriza ne bo zapirala proizvodnje obrate v naši občini, da bo brezposelnost obvladljiva in da zakon, ki pravi, da bi delali do 65 leta, ne bo sprejet.
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-04-21 13:13:24', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:13:24', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 15, '', '', 0, 231, 'robots=\nauthor='),
(103, 'KDO JE TO - APRIL 2009', 'kdo-je-to-april-2009', '', '
Dveletna deklica na fotografiji je danes visoka in postavna mamica še ne petletnega sinčka Jake. Že od malih nog je predana odbojki. Prvič se je z njo srečala v 2. razredu, ko se je vključila v krožek na Osnovni šoli Šmihel, v 5. razredu pa že začela vsakodnevno trenirati v Ženskem odbojkarskem klubu TPV. Po končani gimnaziji se je vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, a že po prvem letniku zaradi kariere odšla v tujino, najprej v Španijo, nato v Francijo, pa znova v Španijo. Po nekaj letih v tujini se je vrnila domov z željo, da osvoji lovoriko tudi z domačim klubom. To ji je uspelo v sezoni 2005/06, ko so novomeške odbojkarice osvojile naslov državnih prvakinj. V zadnjih dveh letih je imela precej težav s poškodbami, zaradi česar je letos zaključila s tekmovalno kariero. Svetlolaska, ki je trikrat osvojila naziv najboljše novomeške športnice, je ob materinski vlogi tudi uspešno diplomirala iz projektnega menedžmenta, v prihodnje pa namerava ostati zvesta delu z mladimi.
Sončni aprilski torek je bil kot nalašč za kratek oddih v restavraciji Tango na Otočcu, kjer se naša gosta nista mogla upreti specialitetam, za katere je poskrbel kuhar Emil. Izkušeni metalec diska Igor Primc in mlada novinarka Radia 1 Diana Bartolj iz Straže se sicer poznata šele nekaj mesecev, pa še to bolj po službeni dolžnosti. Ob tokratnem obujanju spominov je Igor razkril, da je bil v letih, ko je obiskoval novomeško gimnazijo, član narodno zabavnega ansambla, igral je bariton. Diana pa je povedala, da jo bolj zanima gledališka igra - je članica amaterskega gledališča Dober dan Teater iz Prečne. Veseli jo tudi delo z otroci, zato se je po kmetijski šoli odločila še za izredni vpis na srednjo vzgojiteljsko šolo. Izkušenj z otroci Igorju ne manjka – hči Sanja študira pravo, sin Nejc pa je navdušen nad košarko. Igor bo s tekmovalno kariero nadaljeval tudi letos, saj ga kot člana športne enote Slovenske vojske čaka svetovno vojaško prvenstvo v atletiki. Diani, ki je pohvalila njegovo vodenje prireditve Športnik leta, je za spomin podaril svojo glasbeno zgoščenko z rap skladbami ter razglednico in plakat z avtogramom, fotografije pa bodo prav tako lep spomin na skupno druženje.
Prepolne smetnjake v kratki ulici, ki vodi z Glavnega trga proti frančiškanski cerkvi, so zamenjale mizice, ob katerih je prijetno poklepetati s prijatelji, spiti kavo … LokalPatriot, ki je tu našel novo začasno lokacijo, prinaša v mestno jedro živahnost.
»Ni ravno vsem na očeh, sprehajalci ob Krki v Bršljinu pa to večletno sramoto poznamo. Najprej je bilo bivališče Pionirjevih delavcev, nato zatočišče beguncev iz Bosne, zatem pa so bili na delu Romi, ki so menda z dovoljenjem lastnika rušili in pobrali, kar je bilo uporabnega. Kdo je lastnik in odgovoren za tako stanje, pa sprehajalci ne vemo. Želimo le, da te sramote ne bi več dolgo gledali,« je zapisal Marjan, mi pa upamo, da se bo lastnik našel in pospravil porušen objekt.
V težkih časih smo tudi ljudje težki. Pa nezaupljivi. Pa preplašeni. Pa jezni na vse in na vsakogar. A vseeno premalo pogumni. Po televiziji zakrivajo obraze ljudem, ki rečejo kakšno čez delodajalca, čez njegove nedemokratične odločitve, čez njegove kršitve zakonov. Bojijo se, da bodo leteli na cesto in se tako uvrstili med tiste, ki čakajo na milostni paket Rdečega križa ali Karitas. Klinc, pa tako opevana svoboda govora, ko pa si malokdo upa kaj reči. Včasih naj ne bi smeli reči nič čez Tita in njegovo Zvezo, zdaj pa si ne upamo črhniti niti besede čez svojega delodajalca. Za ljubi kruhek smo pripravljeni požreti marsikaj. Tudi žalitve in šikaniranja. Slabe pogoje za delo. Dvajset odstotkov nižje plače, ker je recesija in je sploh težko. Tako malo pravic delavci še niso imeli. Tudi tako tiho, verjetno, že dolgo niso bili. »Lahko bi bilo še huje« je slišati na vsakem koraku. Srečni so tisti, ki sploh še delajo, neizmerno srečni pa tisti, ki za dobro opravljeno delo sploh še dobijo plačo. Tajkuni pa se malajo po časopisih, se sprehajajo pred televizijskimi ekrani in radijskimi mikrofoni. Brez trohice sramu, brez kančka nagrizene vesti. Njihovih obrazov nihče ne prekriva z meglico, ker tega ne zahtevajo, nočejo. Njihovih glasov nihče po radijskih valovih ne spreminja tako, da jih ne bi bilo prepoznati. Ni jih strah nikogar. In imajo prav. Dobro se zavedajo, da ni šel nihče na hladno, ker je obogatel čez noč, in to s krajo družbenega premoženja. Za zapahi tega sveta sedijo reveži in kdor išče po tej naši ljubi Zemlji resnico in pravico, je razočaran vse življenje. Če v naši rajski podalpski deželici ne bi obsodili kakšnega kurjega tatu, bi človek lahko sklepal, da sodišča sploh ne delajo. Da se sodniki ne gredo samo bele stavke, ampak da zares stavkajo, tako kot se stavka v »starih« demokracijah. Slovenski podjetniški lipicanci so več ali manj uničeni, prezadolženi. MIP, Labod, Beti, Paloma, Mura, LTH, Istrabenz, igralnice…, da ne naštevam naprej. Uničili so jih: pohlep, pogoltnost, egoizem brez primere. Rešuje jih država, račun pa je izstavljen – delavcem.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-04-21 13:26:25', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:26:25', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 16, '', '', 0, 174, 'robots=\nauthor='),
(108, 'DOBER ŠTOS', 'dober-tos', '', 'Priznam. Naj me vzame hudič, tako pravi ljudsko izročilo, da sem vedno raje sam. Pa ne gre za kakšno zamero, ampak za čisto praktičen razlog. Ko si nabereš dovolj življenskih izkušenj, ugotoviš, da je vsaka stvar čisto drugačna, kot ti jo slikajo raznorazni veleumi. To počnejo z točno določenim ciljem. Tako je tudi z mojo štiriperesno deteljico, ker ima vsak prijatelj svoj prav. Pa še drago je. Kar računajte: eno malo pivo po evro in sededeset centov krat štiri, pa smo tam. Zato grem po našem malem mestu najraje sam. Ja, ko bi njega ne bilo. Tistega drugega jaza se ne morem in ne morem znebiti. Poglejte. Sedim na terasi pred kavarno in ližem svoje pivo, ko se kot strela z jasnega pojavi on in mi postavi retorično vprašanje, ali vem, kaj je javni zavod. Jasno in glasno sem mu odgovoril, da se javni zavod ustanovi na primer za zadovoljevanje določenih potreb občanov na določenem interesnem področju. Skoraj razneslo ga je od krohota, ker se po njegovem mnenju v veliko primerih ustanovi te inštitucije za prijatelje vladajoče kaste. Ker pa se kaste vsake štiri leta menjajo, se je pač potrebno zavarovati, zato se dogajajo čudne reči. Na primer prevzemi. Vedel sem, da bo filozofiral, ampak da bo šel tako daleč, pa nisem verjel. Vem za prijateljske, pa sovražne prevzeme, da pa so tudi politični, tega pa nisem vedel. Ker ne berem časopisov, mi je zabrusil. Kajti če bi jih bral, bi vedel, da je v našem malem mestu pomemben javni zavod prevzela politična stranka, ker so kar vsi, za vsak slučaj, vstopili vanjo, z velikim šefom na čelu. Lahko se zgodi še en mandat, sladko življenje, potem pa v penzijon. Grdo sem ga pogledal, plačal svoje pivo in hitro odšel, čeprav sem vedel, da bo prišel za menoj. Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-04-21 13:28:01', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:28:01', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 15, '', '', 0, 176, 'robots=\nauthor='),
(109, 'APRIL 2009', 'april-2009', '', 'Benjamin in Florjan
Sva Benjamin in Florjan Hrovatič iz Stranske vasi pri Novem mestu. Rodila sva se 5. februarja 2009 mamici Urški in očku Boštjanu. Na najin prihod sta najbolj nestrpno čakala sestrica Laura in bratec Marcel. Mamici in očku pa sedaj zagotovo ni nikoli dolgčas.
Laura in Larisa
Živjo. sva sestrici, isti dan rojeni, dvojčici, stari tri mesece. Radi se smejiva in opazujeva okolico. Nadvse obožujeva starejšo sestrico Kajo, staro dve leti. Kaja zelo rada prepeva in pleše, nama pa je to smešno. Ko pa nama pošlje poljubčka na lička, se nama razširijo usta in zasliši se prvi nežni glasek.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-04-21 13:30:01', 62, '', '2009-04-21 15:29:44', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:30:01', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 13, '', '', 0, 214, 'robots=\nauthor='),
(110, 'GROF IN GROFICA OTOŠKA', 'grof-in-grofica-otoka', '', '
Kdor je vsaj enkrat obiskal grad Otočec, ni mogel spregledati grofa in grofice Otoške. Že nekaj let njune kostume nosita Novomeščana Roman Novak in Anja Novosel. Začel se je čas porok in s tem tudi čas Romana in Anje, ki sta v otoškem gradu zato, da pospremita nevesto in ženina do poročne dvorane, seveda pa vodita tudi predporočni protokol. V srednjeveški opravi ju lahko na otoškem gradu vidite vsako soboto, ko sprejemata goste.
Srbsko kulturno društvo iz Novega mesta je upihnilo drugo svečko delovanja. S tem so v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravili prireditev za vse ljubitelje društva. Med nastopajočimi so bili MPZ Novo mesto, KUD Piskavica iz republike Srbske ter Sveti Sava iz Kranja. Zbrane je v uvodnem delu pozdravil novomeški župan Alojzij Muhič, ki se mu v društvu zahvaljujejo za podporo.
Dijaki Šolskega centra Novo mesto so se 3. aprila udeležili pomurskega sejma Megra. Pod mentorstvom Franca Strune so na sejmu sodelovali Rok Pirnar, Milan Praznik in Jurij Škoda. Dijaki, ki se šolajo za poklic pečar-keramik, so na sejmu postavili notranji kamin. Dijakom pri njihovih nalogah stojijo ob strani tudi nekateri dolenjski obrtniki, med drugimi podjetje Peči Keramika, ki jim priskrbi vse potrebno za vaje in tekmovanja. Sejem si je ogledal tudi direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David.
Že enajstič zapored je Moto klub Trebnje v Mirnopeški dolini pripravil blagoslov in srečanje motoristov. Prireditev, ki jo je doslej obiskovalo do pet tisoč motoristov, je minuli praznični ponedeljek krepko presegla to številko, po ocenah organizatorjev se je v Mirno Peč pripeljalo več kot 6000 motoristov. Ob blagoslovu sta jih pozdravila mirnopeški župan Zvone Lah ter župan občine Trebnje Alojzij Kastelic. Motoristi so se najprej udeležili svete maše, nato pa je domači župnik blagoslovil njihove jeklene konjičke, v večini na dveh kolesih.
Germova ulica v Novem mestu se od leta 1955 imenuje po slikarju Josipu Germu. Potek: od Glavnega trga do Šolske ulice. Obsega 5 hišnih številk. Od leta 1892 do 1955 se je imenovala Poštna ulica, še prej pa Za pošto.
GERM Josip Slikar
pedagog in kulturni delavec
Rodil se je 22. januarja 1869 v Adlešičih v Beli krajini. Oče, ki je bil po poklicu učitelj, organist in tudi sam nadarjen za slikarsko umetnost, ga je že po drugem razredu osnovne šole poslal v Novo mesto. Tu je šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji in leta 1889 z odličnim uspehom maturiral. Na Germa je močno vplival tedanji gimnazijski učitelj risanja Josip Sturm, ki ga je kasneje pri študiju slikarstva tudi gmotno podprl. Tudi s podporo Kranjskega deželnega odbora je Germ začel slikarsko pot na dunajski likovni akademiji (1890 - 1893), kjer je najprej obiskoval šolo prof. D''Allemanda, po l. 1894 pa specialno šolo prof. Eisenmengerja. Ker pa mu preveč konzervativni program ni ustrezal, je po enoletnemu služenju vojaščine študij nadaljeval na praški akademiji pri profesorju Brožíku. V Pragi je kasneje odprl atelje, se začel s slikarstvom poklicno ukvarjati in postal učitelj risanja na Strakovi akademiji. Leta 1898 je v ljubljanskem Rudolfinumu priredil tudi veliko razstavo svojih del (32 slik, večinoma portretnih študij in žanrskih prizorov). To je bila njegova prva samostojna razstava, hkrati pa nadvse pomemben dogodek v njegovem slikarskem življenju. Kasneje je naslikal mnogo portretov, žanrov, krajin, nekaj cerkvenih slik. Ilustriral je Apihovo knjigo Naš cesar, ki jo je l. 1898 izdala Mohorjeva družba. Kot portretist in krajinar sodi med predstavnike akademskega realizma. Odlikujeta ga natančna risba in bogat kolorit. Za najbolj reprezentativno delo, čeprav edino take vrste, lahko štejemo veliko kompozicijo, ki jo je naslikal za ljubljansko mestno občino leta 1899. Slika »Sprejem cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani 7. maja 1895« je ovekovečila dogodek, ko je cesar po potresu obiskal Ljubljano. Predstavlja enega največjih skupinskih portretov v slovenskem slikarstvu. Po šestnajstih letih bivanja v tujini je prišel nazaj v Novo mesto, kjer je sprejel mesto učitelja risanja na gimnaziji in se z vso vnemo posvetil vzgoji šolske mladine. Tu je poučeval v letih 1905 – 1932. Vseskozi je vztrajal pri prepričanju o pravilnosti lastne umetniške poti in se ni mogel sprijazniti z novostmi, ki so jih oznanjali mladi novomeški umetniki v času »novomeške pomladi«. Kljub temu pa je bilo opaziti sledi njegove aktivnosti na skorajda vseh področjih javnega življenja v Novem mestu. Umrl je 11. januarja 1950 v Novem mestu. Vir: www.nm.sik.si - TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 68
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-04-21 13:51:06', 62, '', '2009-04-21 15:35:23', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:51:06', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 15, '', '', 0, 198, 'robots=\nauthor='),
(115, 'BONTON PRI PREDSTAVLJANJU', 'bonton-pri-predstavljanju', '', 'Ste že slišali šalo, da so po 30 letih rešili dva angleška brodolomca in kapitan ladje, ki ju je rešila, je rekel enemu izmed njiju: „Vidva sta si pa v tem času veliko povedala?!“ Gentleman pa je odvrnil: „Motite se. Niti spregovorila nisva, ker naju ni nihče predstavil.“ Dvomim, da bi se to lahko zgodilo Slovencema, a nikdar ne veš. Obstaja nekaj pravil o predstavljanju, ki pa jih v ekstremnih situacijah lahko kršite, na primer v taki, kot je bila opisana zgoraj. Praviloma prestavljamo prišleka navzočim, nižjega po položaju višjemu, mlajšega starejšemu, gospoda gospe, neznanega znanim, goste gostitelju, osebo iz osebnega življenja uradni osebi. Primer: „Gospod Mohorič, rada bi vam predstavila svojega brata Matevža. Matevž, to je Gospod Mohorič, vodja marketinga.“
Kadar ni nikogar, ki bi nas predstavil, se predstavimo sami tako, da razločno povemo ime in priimek in počakamo, da se nam predstavi še oseba, s katero se seznanjamo. Po tem lahko dodamo: „Me veseli.“ Skušajmo si zapomniti ime inpriimek sogovornika. Če ženske sedijo, jim pri rokovanju in predstavljanju ni potrebno vstati, za moške pa je to obvezno. Sogovornika gledamo pri predstavljanju in rokovanju v oči in se mu prijazno nasmehnemo. V večji družbi gostitelj, najstarejša oseba ali najvišji po položaju seznani prisotne med seboj. Bodite spoštljivi v predstavljanju, če dodate še kakšen stavek ali pojasnilo o predstavljenemu, kot npr. Tone Kopač, naš novi sodelavec, ali Marija Matjašič, naša soseda itd. Pri tem pazimo, da goste enakovredno etiketiramo, bodisi vse s pojasnili, ki se tičejo njihovih delovnih mest, dejavnosti iz poslovnega sveta, bodisi vse z njihovimi hobiji, prostočasnimi dejavnostmi, bivališčem, družinskimi razmerji. Vendar ne mešajmo ravni, saj bi lahko koga užalili. Taka pojasnila lahko olajšajo nadaljevanje pogovora. Skrbno pazimo, da ne prestopimo meje diskretnosti in takta, če ne želimo potegniti kratkega konca, kot ga je v anekdoti tale izzivalec Bernarda Shawa. Med neko slovesnostjo je k Shawu pristopil eden njegovih nasprotnikov in ga, želeč ga pred vsemi užaliti, vprašal: „Povejte nam, ali je res, da je bil vaš oče navaden čevljar?“ „Res je,“ je odgovoril Shaw. „Zakaj se pa potem tudi vi sami niste odločili za ta poklic?“ Shaw se je nasmehnil in odvrnil: „Ali je bil vaš oče gentleman?“ „Seveda!“ je odgovoril mladenič. „Če je tako, zakaj pa vi, gospod, niste sledili očetovem vzoru?“
Prihodnjič pa več o vizitkah, ki jih izročamo ob predstavljanju in seznanjanju.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-04-21 13:53:47', 62, '', '2009-04-21 13:54:42', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 13:53:47', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 9, '', '', 0, 61, 'robots=\nauthor='),
(116, 'USPEH MLADIH KOŠARKARJEV', 'uspeh-mladih-koarkarjev', '', '
Kot že prejšnja leta, se je mlada ekipa Krkinih igralcev letnikov 1994 in mlajši, udeležila mednarodnega turnirja v Luganu v Švici. Na turnirju je sodelovalo osem ekip: DKV Joventut iz Španije, Brose Bamberg iz Nemčije, Armani Jeans Milano in Fortitudo Bologna iz Italije, Antibes Basket iz Francije, ekipa švicarskega kantona Ticcino Selection ter domači SAM Basket. V ekipi Krke, ki jo vodi Matej Štokar, je nastopilo kar sedem košarkarjev Osnovne šole Grm, ki so pred kratkim osvojili tudi naslov pr vaka med osnovnimi šolami.
Na turnirju so mladi novomeški Košarkarji dosegli tri zmage in dva poraza, kar je zadoščalo za peto mesto. A bolj kot uvrstitev je za mlade fante pomembno druženje z vrstniki in spoznavanje evropskih dežel. Zmagovalci turnirja v Luganu so postali igralci italijanskega Armani Jeansa, ki so v fi nalu premagali špansko ekipo DKV Joventut. Kot zanimivost naj povemo, da je ekipa Krke proti kasnejšim zmagovalcem izgubila v izenačenem dvoboju z rezultatom 53:58.
Članska ekipa Namiznoteniškega kluba Krka je v letošnji sezoni dosegla največji uspeh v dosedanji zgodovini kluba – drugo mesto v državnem prvenstvu. Za dosežke in uspešno deloz mladimi jim je čestital tudi župan Alojzij Muhič, podpredsednik NTK Krka Marjan Hribar pa ob tem povedal, da zanimanje za ta šport na Dolenjskem narašča. Kako tudi ne, ko pa je namizni tenis šport z malo poškodbami ter visokim nivojem fair playa. Z otroki, ki jih je v klubu 55, delajo sistematično, velik pomen dajejo tudi vzgoji otrok in njihovemu osebnostnemu razvoju. Med mlajšimi igralci je v ospredju Tilen Novak, sicer pa nad delom z mladimi bdi Velenjčan Uroš Slatinšek, sicer tudi igralec članske ekipe, za katero vrsto let igra tudi Tomaž Kralj. Povedal je še, da se, tako kot številni drugi športni klubi, ukvarjajo s prostorskimi težavami, saj so trenutno najemniki prostora na Košenicah, kar za klub predstavlja izjemen strošek. V prihodnji sezoni bodo igralci Krke igrali tudi v evropskem namiznoteniškem tekmovanju, kar za vse predstavlja velik izziv.
Tudi letos se nam obeta vrsta kolesarskih prireditev v organizaciji Kolesarskega kluba Adria Mobil. Na prvo majsko nedeljo, natančneje 3. maja, bo potekal tradicionalni maraton Po dolini Krke, ki ga vsako leto zaznamuje množična udeležba rekreativnih kolesarskih navdušencev. Klub bo letos pripravil tudi že 16. mednarodno kolesarsko dirko Po Sloveniji, ki se bo odvijala med 18. in 21. junijem. Na rednem letnem občnem zboru v začetku aprila pa je predsednica kluba Mojca Novak podelila priznanje za izjemne športne dosežke in prispevek k razvoju kluba Juretu Zrimšku. Slednji je svojo dolgo in plodno kariero zaključil v začetku letošnjega leta. Zrimšek je ob tej priložnosti podpisal dres, ki bo uokvirjen obešen v sejni sobi. Ta odslej nosi ime »Soba slavnih«.
Na zaključni prireditvi »Poglej me«, ki jo je pripravilo novomeško žensko društvo Julija, je predsednica društvaJasna Šinkovec simbolično predala 250.000 EUR direktorici novomeškega Zdravstvenega domaMileni Kramar Zupan. Prireditev, ki so jo vodili Renata Mikec, Toni Gašperič in Robert Erjavec, na njej pa nastopili mladi člani folklorne skupine »Kres«, ki jih vodi Majda Nemanič, zborček OŠ Center pod taktirko Jane Zorko, Primož Petan ob klavirski spremljavi Cvetke Krampelj, Zoran Predin, Marijan Novina in Marko Pezdirc s pianistom Jernejem Šuštaršičem, je izzvenela kot zahvala vsem, ki so pomagali zbrati sredstva za mamograf v manj kot pol leta.Članicam društva Julija in vsem, ki so sodelovali, se je zahvalil tudi župan Alojzij Muhič, zbrane je nagovorila članica uprave Krka, d.d., in tudi sama »Julija« Zvezdana Bajc. Sledil bo še zaključni dogodek ob fizični postavitvi mamografa v Zdravstvenem domu, ko ga bo blagoslovil novomeški škof Andrej Glavan.
Julije so na prireditvi s sceno, ki so jim jo pomagali urediti v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, že napovedale novo akcijo – mestni park »Julija« na travniku pod Tušem ob reki Krki. Prireditev, na kateri so vse žene ob materinskem dnevu prejele tulipan (darilo Gozdnega gospodarstva), so nastopajoči in obiskovalci zaključili s Kekčevo pesmijo Dobra volja je najbolja in z željo, da se kmalu srečamo v novem parku.
', '', 1, 3, 0, 5, '2009-04-21 14:14:00', 62, '', '2009-04-21 15:40:36', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-04-21 14:14:00', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 1, '', '', 0, 30, 'robots=\nauthor='),
(120, 'JE KAJ TRDEN MOST...', 'je-kaj-trden-most', '', 'To je bila, ko sem odraščala, priljubljena otroška igrica, ki je z dobo računalnikov in video igric zamrla. Novomeški znameniti Kandijski most s svojo trdnostjo včasih res vzbuja dvome. Predvsem pločniki, pardon, sedaj se jim reče hodniki za pešce ... Seveda je prav, da se luknje v pločnikih končno zakrpajo. Ne morem pa verjeti, da je to potrebno ta hip, ko zapora mostu povzroči prometni kolaps, spravi v obup trgovce in gostince na Glavnem trgu ... Ne bi bilo mogoče to narediti v času počitnic, v času, ko že tradicionalno Glavni trg sameva? In še eno vprašanje se mi ob takšnih gradbenih delih postavlja ... Zakaj na gradbiščih ni dvoizmenskega dela, da bi bilo delo hitreje opravljeno? Se res ne da? Dvomim. Ko se vozimo po Evropi, vidimo, da so gradbišča aktivna pozno v noč ... Res ne gre drugače? Očitno ne, ali pa tisti, ki takšna dela načrtujejo, ne pomislijo, da bi šlo tudi drugače. Morda tako, da bi prizadeli čim manj ljudi in ne povzročali zmede po nepotrebnem.
Zato pa je bila zmeda in panika ob novici, ki se je po vsej zemeljski obli razširila kot blisk, strahotna! Kako hitro je lahko s pomočjo medijev ves svet v paniki, smo najbolje občutili ob pojavu prašičje gripe. A na srečo se je zgodba končala v stilu »tresla se je gora, rodil se je miš«! Od sedaj pa gotovo veste, kako nevarna je „navadna“ gripa, od katere v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Torej previdno! „Čuvajte“ se gripe! Sploh!
Kar pa se tiče Evrope , katere del smo, naj vas spomnim, da drugič volimo sedem poslancev v evropski parlament, in sicer 7. junija. Odločitve, ki jih sprejemajo v Bruslju, nas tako ali drugače doletijo
in bilo bi dobro, da bi nas tam zastopali samozavestni in odločni ljudje. Izbire je kar nekaj!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-05-20 10:31:06', 62, '', '2009-05-20 14:03:19', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 10:31:06', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 14, '', '', 0, 183, 'robots=\nauthor='),
(121, 'KDO JE TO MAJ 2009', 'kdo-je-to-maj-2009', '', '
Bil je vroč avgust, ko je v znamenju device prijokala v novomeški porodnišnici na svet drugorojenka. Sestrica se je je še posebej razveselila, trdna vez med njima ostaja tudi danes. Za svoje otroštvo v Črnomlju pravi, da je bilo srečno, polno igre in smeha. V srednjo ekonomsko šolo jo je vodila strast do matematike, čeprav je uživala tudi v pisanju. Po treh letnikih v Novem mestu je četrti letnik končala v Ljubljani, že odločena, da je novinarstvo tisto, kar želi početi v življenju. Po diplomi na FDV je prvo novinarsko prakso dobila na Studiu D, zaposlitev pa leta 1992 na RTV Slovenija kot dopisnica. V svojem delu uživa, nove tehnologije so ga poenostavile, a po drugi strani zahtevajo celodnevno aktivnost. Od leta 2002 živi v Novem mestu, s partnerjem uživata na delu na vrtu, postala je tudi aktivna v kolesarjenju in plesu. Predvsem pa jo privlači voda. Tako živi v bližini reke Krke, a poleti, kadar le utegne, jo pot vodi na obalo, na morje.
Zelo usklajeni sta bili tokratni gostji naše rubrike, saj sta se dve minutki pred dogovorjeno uro pripeljali pred restavracijo Tango na Otočcu. Darja Galič, terapevtka, zaposlena v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Novo mesto, se je srečanja s trikratno športnico novomeške občine, odbojkarico Jano Vernig nadvse razveselila. „Poznava se, seveda, a bolj redko se imava možnost takole pogovarjati, ob dobri hrani in pijači.“ Njuno poznanstvo je povezano z Darjinim možem, ki je Jani pomagal pri preurejanju hiše, še bolj pa z Janino mamo Sonjo, ki je bila z našo tokratno nagrajenko nekoč sodelavka, še danes pa sta prijateljici. „A večkrat vidim Janinega sinčka Jako, kot pa hčerko svoje prijateljice,“ je povedala Darja. Ob okusnih dobrotah tem za pogovor ni manjkalo. Darja ima dve hčerki, stari 14 in 16 let, ki obožujeta ples, Jana pa je ponosna mati sinčka Jake, ki tako kot mama uživa na potovanjih in v naravi. Pogovarjali smo se tudi o Darjinem delu, ki je povezano z otroci z motnjami v razvoju, o vzgoji in prihodnjih izzivih ter o razvoju mladih športnic, za katere v Odbojkarski šoli Pia skrbi Jana, ki je letos dokončno zaključila svojo aktivno odbojkarsko kariero. Darji je poklonila v spomin majico iz projekta „Odbojka me riše“, Darja pa jo je že pred tem navdušila z z vrtnico in foto albumom, kamor bo Jana lahko shranjevala slike s svojih popotovanj. Več kot dveurni klepet smo Dolenjke končale z nasmehom na obrazu in željo, da se v prihodnje najde kaj več časa za tovrstno druženje.
V jutranjih in popoldanskih prometnih konicah gnečo blažijo policisti in, kot pravi naša bralka Mateja, vsaj delno, predvsem tistim, ki se vključujejo v promet iz neprednostnih cest, omogočijo vključitev. Žal pa so nekateri vozniki pozabili na pravila, kako voziti, ko stoji v križišču policist.
V starem mestnem jedru je kar nekaj objektov, ki so zapuščeni že vrsto let. Očitno je novomeški Glavni trg nezanimiv za investitorje. Če samevajo hiše, ki so v zasebni lasti, in če si to lastniki lahko privoščijo, naj bo! A da samevajo prostori z več kot 300 m2 površin na Glavnem trgu 25, ki so v lasti občine, je res škoda. In kot pravi bralec Miha, bo morda objava v črni točki pomagala najti najemnika... Morda?
Včasih se vprašamo, kam naj peljemo svoje otroke, da bi bili lahko pri igri varni. V novomeški občini imamo kar nekaj otroških igrišč, nekatera so urejena, druga malo manj. Eno izmed “najlepših” je park Evropske unije pri Ragovem mostu. Njegovi obiskovalci so čez dan otroci, v večernih urah pa narkomani. Slednji puščajo ob igriščih ter ob peskovnikih različne igle, ovojčke ter druge pripomočke. Pa verjamemo, da ni samo na tem igrišču tako, jih je še kar nekaj.Bomo morali imeti otroke zaprte v stanovanjih?
Svet je lep in življenje je lepo. Pa toliko negativnih novic. Zjutraj še ne odprem oči, pa že izvem za prometno nesrečo s smrtnim izidom. Z motorjem se je ubil šestnajstletnik. Po radijskih valovih točijo solze za mladim življenjem. Kot bi bilo več vredno od življenja kakšnega starejšega človeka. Čez dan sledijo v televizijskih, radijskih in časopisnih novicah politične grozljivke, ki jih uprizarjajo svetovni politiki in slovenski strankarski kljukci. Tisti, ki vladajo, še bolj oni, ki se ne morejo pa ne morejo sprijazniti, da je pri dobro oskrbovanem vladajočem koritu prostora le za demokratično izvoljeno število prašičev. Toda prostor se širi. In pred nami so volitve v evropski parlament. Po drevesih, plotovih in na posebej zbitih panojih moje dežele že visijo prisilno nasmejani obrazi tistih, ki bi radi odnesli svojo rit čez Alpe, da bi bili manj na očeh domačim ljudem. Vedo, da se da tam v stari, zmantrani Evropi udobneje in bolj gotovo drnjohati v debeli senci, se zliti z množico sebi podobnih, vleči na svoje račune evre in se sploh imeti fajn, kot v tej podalpski vukojebini, kjer bi najraje brat okradel brata, kjer se še ni končala 2. svetovna vojna in se tudi še dolgo ne bo. Kajti Slovenija je v dobršnem delu kraška pokrajina, ki premore veliko podzemnih jam, v njih pa je še ogromno prikritih in zamolčanih okostij pobitih, za katere se še ne ve natanko, ali so pred nekaj več kot šestdesetimi leti osvobodili slovenski narod ali pa so ga hoteli družno z zavojevalci podjarmiti in ga zbrisati z zemljevida sveta. V te in še v številne druge vesti, polne krvi, laži, zahrbtnosti, prevar in zlorab, zaide le kdaj pa kdaj kaj lepega. Kakšna novička o rešenem pingvinu. Kakšna vest o soseski pomoči, ki je bila potrebna zaradi požara. Pa je, se mi zdi, premalo podobnega. Je preveč divjanja, je preveč grabeža, morij, iger in igric. Pa ne samo v vesteh. V življenju nasploh. Se vam ne zdi, da je življenje pravzaprav vse, kar imamo na tem svetu? Vse drugo je balast. Pa poglejte, s čim ga zapravljamo!
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-05-20 11:16:04', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 11:16:04', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 14, '', '', 0, 167, 'robots=\nauthor='),
(127, 'DNEVI', 'dnevi', '', 'Priznam. Bil sem spet tam. Na terasi. Tudi moji prijatelji so prišli. Vsi štirje. To je zelo dobro, ker ima terasna miza samo štiri stole in ni prostora za petega. Pri tem seveda mislim na moj drugi jaz, ki mi tolikokrat zagreni življenje. Danes ga ne bo, pomislim, in listam časopis. To počnejo tudi moji trije prijatelji. Vsak svojega. Ker smo različni, kar je uredila že sama narava ali pa kdo drug, kar pa konec koncev niti ni važno. Važno je to, da je bil dan. Pa ne kakršenkoli, ampak Dan zemlje. Ves svet ga praznuje. Vsi želijo Zemlji srečno, vse najboljše, še na mnoga leta, veliko zdravja in upanje, da bomo našli novo Zemljo, na katero bomo odšli, ko bomo to dokončno zasrali. Zadnji del stavka je dodal Polde, ki je po naravi skeptik. Do takrat pa jo bomo škropili s škropivi in polivali z gnojnico, je pribil Janez. Po vodi bodo plavale fabrike, po zraku vse mogoče ropotajoče škatle, vse se bo dušilo, so bile besede Jožeta. Moral sem protestirati. Znanost bo poskrbela za odpravo teh nepravilnosti, saj zato pa so taki dnevi. „Hinavci,“ se je zadrl nekdo izza sosednje mize. Bil je on, moj drugi jaz. Kdo pa je pripeljal zemljo v tako stanje? Na to vprašanje pa mu nismo hoteli odgovoriti. Molče smo vstali in se razkropili po našem malem mestu. Bo pa več sreče, ko bo kakšen drugi dan. Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-05-20 11:21:05', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 11:21:05', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 14, '', '', 0, 164, 'robots=\nauthor='),
(128, 'MAJ 2009', 'maj-2009', '', 'ALJA
Sem Alja, stara skoraj 3 mesece. Najbolj sem osrečila mamico, očija in bratca Davida ravno na petek, 13. februarja. Najsrečnejša sem, ko mi bratec zapoje kakšno pesmico, takrat imam usta do ušes. Mamica in očka mi pravita kar »smejka«, saj se zelo rada smejim.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-05-20 11:26:30', 62, '', '2009-05-20 14:17:16', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 11:26:30', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 12, '', '', 0, 198, 'robots=\nauthor='),
(129, 'ULICA ILKE VAŠTETOVE', 'ulica-ilke-vatetove', '', '
VAŠTE (WASCHTE) Ilka roj. Burger
Pisateljica, učiteljica in Trdinova nagrajenka
Ulica Ilke Vaštetove se od leta 1970 imenuje po pisateljici Ilke Vašte. Potek: na Recljevem hribu vzporedno z Ulico Milana Majcna. Obsega 29 hišnih številk.
Rodila se je 2. junija 1891 v Novem mestu očetu Antonu Burgerju, davčnemu pristavu in zavednemu Slovencu, ter materi Franji, roj. Rohrmann. Po materini in očetovi strani sega rodbina daleč nazaj v sloj meščanstva. Prvih nekaj let je živela v Kostanjevici, kamor je bil prestavljen njen oče. Veliko časa pa je preživela pri svoji babici v Novem mestu. V hiši, ki jo je imela za svoj drugi dom, so odmevali časi, ko se je v Novem mestu utrjevalo slovenstvo.
Kmalu so se Ilkini starši preselili v Ribnico, kjer je pričela obiskovati osnovno šolo, ki jo je že čez dve leti nadaljevala v Ljubljani, kamor je bil oče zopet službeno prestavljen. V Ljubljani je leta 1910 končala učiteljišče in pričela poučevati v raznih krajih, med drugim tudi v Trstu. Uveljavila se je kot liberalna, uporniška in protiklerikalno usmerjena učiteljica. V Trstu se je poročila z učiteljem Avgustom Vaštetom, po rodu iz Zagorja ob Savi. Po moževi prezgodnji smrti in zasedbi Trsta po 1. svetovni vojni se je preselila v Ljubljano, kjer je pričela poučevati na dekliški meščanski šoli, po letu 1945 pa je postala gimnazijska profesorica.
Sprva jo je slikarstvo bolj zanimalo kot pisanje. Na višji dekliški šoli jo je učila slikanja Ivana Kobilca. Pisateljevati je začela z dvajsetimi leti, prvi podlistek in črtice je objavljala v Trstu (Edinost, Primorski dnevnik), kjer je leta 1921 izšlo tudi njeno prvo samostojno delo Pravljice z lastnimi ilustracijami. Z desetimi obsežnimi besedili se je uvrstila med najznačilnejše pisce zgodovinskih povesti in biografskih romanov na Slovenskem (Mejaši, Zaklad v Emoni, Svet v zatonu, Roman o Prešernu, Vražje dekle – o Valvasorju...), poskusila pa se je tudi v drami (Visoka pesem). Odločitev za zgodovinsko podlago svojih del, ki so vedno temeljila na preučevanju stvarnega gradiva, je utemeljevala s potrebo po ohranjanju zgodovinskega spomina prihodnjim generacijam. Rodnemu Novemu mestu je posvetila kar tri romane: »Upor«, v katerem prikazuje kmečki upor v Novem mestu v času francoske okupacije leta 1809, »Gričarji«, kjer opisuje novomeško protestantsko rodbino v 16. in 17. stoletju, in biografski roman o Janezu Trdini »Izobčenec«. Svoje življenje je opisala v delu »Podobe iz mojega življenja«.
V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njene slovstvene in osebne zapuščine (korespondenca, rokopisi del, ilustracije, fototeka...). Leta 1955 je prejela Trdinovo nagrado. Umrla je 3. julija 1967 v Ljubljani.
Vir:
www.nm.sik.si -
TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 89
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-05-20 12:13:46', 62, '', '2009-05-20 14:40:48', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 12:13:46', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 14, '', '', 0, 189, 'robots=\nauthor='),
(130, 'KOLESARJI OB KRKI', 'kolesarji-ob-krki', '', '
Novomeški kolesarski klub Adria Mobil je tudi letos organiziral rekreativni kolesarski maraton Po dolini reke Krke. Kot nam je povedal vodja maratona Andrej Filip, se je prijavilo 650 kolesarjev, tekmovalo pa je tudi nekaj neprijavljenih. Maraton, ki se začne na Glavnem trgu, poteka vse do Soteske, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja ter nazaj na Glavni trg. Na cilju je vsak kolesar prejel spominsko medaljo, hrano in pijačo.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-05-20 12:15:27', 62, '', '2009-05-20 14:31:52', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 12:15:27', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 41, '', '', 0, 112, 'robots=\nauthor='),
(131, 'TRI GENERACIJE NA LOKI', 'tri-generacije-na-loki', '', '
Agencija za šport ter vrtca Pedenjped in Ciciban, OŠ Grm in Drska so na Loki pripravili „Dan druženja treh generacij“. V sklopu prireditve so potekale razne aktivnosti za mlade. Nekateri so se udeležili zabavnih iger na stadionu Portovald, drugi odšli na krajše pohode po Novem mestu, nato pa so se vsi skupaj zbrali na igrišču na Loki. V programu, ki so ga pripravili otroci, so sodelovali Plesni studio Novo mesto, Daisy Girls, mažoretna skupina Takt, otroška animatorka Maja Kokol ter učenci in učenke osnovnih šol.', '', 1, 1, 0, 22, '2009-05-20 12:16:29', 62, '', '2009-05-20 14:36:03', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 12:16:29', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 40, '', '', 0, 113, 'robots=\nauthor='),
(132, 'SANDI PREVOZIL DOS', 'sandi-prevozil-dos', '', '
Dolenjski rekreativni kolesar, podjetnik Sandi Bayer se je letos prvič udeležil kolesarske Dirke okoli Slovenije (DOS). To je dirka vzdržljivosti, ki se odvija po vsej Sloveniji, preko Vršiča in Gorjancev vse do Postojne, kjer imajo kolesarji start in cilj. Sandi je na dirki vrtel pedala skoraj 24 ur na dan, medtem pa imel le nekaj minut počitka. Ni pomembno zmagovati, pač pa sodelovati, se glasi moto, ki se ga držijo nekateri kolesarji na tovrstnih tekmovanjih imajo. Nikakor pa to ne velja za Jureta Robiča, ki je letos odnesel že tretjo zlato medaljo z DOS-a.', '', 1, 1, 0, 22, '2009-05-20 12:22:44', 62, '', '2009-05-20 14:36:49', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 12:22:44', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 39, '', '', 0, 123, 'robots=\nauthor='),
(133, 'BONTON PRI VIZITKAH', 'bonton-pri-vizitkah', '', 'V poslovnem svetu ob predstavljanju oz. seznanjanju izročimo tudi vizitke bodisi na začetku, ali na koncu sestanka, srečanja, z obvezno spremljajočo besedo - izvolite. Ko se odločimo za izdelavo vizitk, pazimo na kvaliteto papirja, barvo, tipografijo črk, oblikovanje vizitke. Vizitka naj, če se le da, predstavlja poslovno dejavnost, ki jo opravljamo. Njena velikost naj ne presega velikosti kreditne kartice, kar je običajno 10 x 7 cm. Na njej naj bodo osnovni podatki. Ne podlegajmo skušnjavi, da bi jo spremenili v re- klamo, saj velja nepisano pravilo: »Manj je več.« V tujem okolju ravnajmo z vizitkami še posebej spoštljivo, saj simbolno predstavljajo lastnika. Izročajte in prejemajte jih z obema rokama oz. se prej pozanimajte, če v tej kulturi morda levica velja za nečisto, da se boste izognili morebitnemu kulturnemu nesporazumu. Pazimo tudi na dolžino stika z očmi, saj v azijskih kulturah velja za nevljudno, vsiljivo in neotesano, če predolgo strmimo v oči. Vizitko, ki smo jo prejeli, podržimo pred seboj in si skušamo zapomniti informacije. Po možnosti zastavimo še kakšno vprašanje, da pokažemo zanimanje. Šele potem jo pospravimo v etui, kjer hranimo tudi svoje vizitke. Kovinski ali usnjeni etuiji preprečujejo mečkanje in vihanje robov oz. oslovska ušesa. Tâko shranjevanje nam prihrani tudi nepotrebno brskanje in iskanje vizitk po denarnicah, torbicah in žepih.
Vizitka vsebuje ime in priimek (obvezno v tem vrstnem redu!), akademski naziv, funkcijo, ki jo oseba opravlja, ime in logotip podjetja, naslov, številko stacionar- nega telefona in faksa ter elektronsko pošto. Bonton narekuje, da izpišemo besede poslovenjeno in ne skrajšano kot npr. e-mail. V kolikor imamo veliko poslovnih kontaktov s tujino, potem je smiselno, da natisnemo vizitke tudi v tujem jeziku. Nekateri zagovarjajo, da mora biti vizitka potiskana samo na licu in smatrajo za moteče, če je prevod v tujem jeziku na hrbtni strani. Menijo, da naj raje natisnemo nove vizitke v tujem jeziku poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujemo. Ana Nuša Kneževič pravi, da je službena vizitka istočasno osebna izkaznica delovne organizacije in nas. Zato je bolje, da vizitke, ki je popisana, umazana ali pomečkana, sploh ne izročimo, če nočemo pustiti vtisa malomarnosti.
Prihodnjič pa več o skrivnostnih kraticah na vizitkah.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-05-20 12:28:51', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 12:28:51', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 77, 'robots=\nauthor='),
(134, 'MLADI USPEŠNI, ČLANI ŽAL NE', 'mladi-uspeni-lani-al-ne', '', '
Člani Rafting kluba Gimpex iz Straže bodo med 17. in 23. majem zastopali slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Banja Luki, na rekah Vrbas in Tara. Lani so osvojili bronasti odličji na evropskem prvenstvu v Avstriji, tudi tokrat pa so med favoriti za medalje. Na svetovnem prvenstvu sicer pričakujejo 35-40 moških ter približno dvajset ženskih ekip, med favoriti za odličja pa so poleg Slovenije še Nemčija, Češka, Slovaška, Rusija, ZDA, Brazilija in Japonska. Za straške raftarje bo na prizorišču tekmovanja navijalo približno 150 zvestih navijačev, med njimi tudi župan občine Straža Anton Knafelj. Najbolj atraktivna, pa tudi ena od odločilnih, bo nočna tekma v slalomu, 23.maja.
', '', 1, 1, 0, 17, '2009-05-20 14:45:11', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 14:45:11', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 43, '', '', 0, 60, 'robots=\nauthor='),
(135, 'PRED NOVIM PODVIGOM', 'pred-novim-podvigom', '', '
Člani Rafting kluba Gimpex iz Straže bodo med 17. in 23. majem zastopali slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Banja Luki, na rekah Vrbas in Tara. Lani so osvojili bronasti odličji na evropskem prvenstvu v Avstriji, tudi tokrat pa so med favoriti za medalje. Na svetovnem prvenstvu sicer pričakujejo 35-40 moških ter približno dvajset ženskih ekip, med favoriti za odličja pa so poleg Slovenije še Nemčija, Češka, Slovaška, Rusija, ZDA, Brazilija in Japonska. Za straške raftarje bo na prizorišču tekmovanja navijalo približno 150 zvestih navijačev, med njimi tudi župan občine Straža Anton Knafelj. Najbolj atraktivna, pa tudi ena od odločilnih, bo nočna tekma v slalomu, 23.maja.
Šolski center Novo mesto je najuspešnejša šola v letošnji sezoni ŠKL-ja. Zmagoslavje je pripadlo tako odbojkarski ekipi, ki je v finalu v Hali Tivoli premagala Slovenjgradčane, kakor tudi nogometašem, ki so z 2:1 v finalu, ki se je odvijalo v novomeški dvorani Leona Štuklja, premagali ekipo Poslovno komercialne šole in Celja. Za najboljša v štirinajsti sezoni ŠKL-ja sta bila razglašena tudi novinarski in računalniški krožek Šolskega centra Novo mesto. Med novinarji posamezno sta se med najboljše tri uvrstila Manca Šalehar in Nejc Weiss, ki sta osvojila prvo in tretje mesto. Drugo mesto so v tej sezoni ŠKL-ja osvojili akrobati Leteči norci s spremljevalno plesno skupino Afne, košarkarji pa se po menjavi generacij tokrat sicer niso uvrstili na zaključni finalni turnir, kljub temu pa so navdušili z uvrstitvijo med osem najboljših.
', '', 1, 1, 0, 17, '2009-05-20 14:52:48', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-05-20 14:52:48', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 41, '', '', 0, 81, 'robots=\nauthor='),
(137, '... PIJEMO GA RADI ...', '-pijemo-ga-radi-', '', 'Za nami sta dva »praznika«, ki častita dolenjskega posebneža. V slavo cvičku je organizirana Cvičkarija, pa Teden cvička ... Veselo rajanje, nazdravljanje ... drugi dan pa zdravljenje mačka. Osebno nimam nič proti tovrstnim prireditvam, žal pa mi je, da o kulturi pitja, o grozljivkah, ki jih povzroča alkohol, govorimo vse premalo. Statistika o tem, koliko ljudi je umrlo zaradi vinjenih voznikov, je grozljiva. Pretresljiva TV reklama, s presunljivim jokom, deklica, ki je ostala sirota, in povzročitelj nesreče, ki se žal prepozno zave, kaj je storil, ne more pustiti nikogar hladnokrvnega. A večina misli: »Meni se to že ne more zgoditi«. Šest let je od tega, ko je bil sprejet prohibicijski zakon, ki prepoveduje prodajo alkohola mladoletnim, a analize kažejo, da se opijanje med mladoletnimi povečuje. Med petnajstletniki narašča delež rednih pivcev. V Sloveniji se jih je leta 2007 zaradi akutne zastrupitve z alkoholom zdravilo 262, samo v prvem junijskem vikendu so Dolenjski policisti pridržali 7 voznikov. Očitno si pred tem zatiskamo oči, predvsem starši bi tu morali odreagirati odločneje. Žal z alkoholizmom očitno ne moremo prekiniti tako, kot smo to uspeli z zakonom o prepovedi kajenja. Alkoholiziranje je težje nadzorovati in menim, da smo do njega tudi tolerantnejši. Tudi ideja, da alkoholizirani povzročitelji nesreč nosijo stroške zavarovanja, verjamem, da pitja ne bo preprečila.
Samo odgovornost, vzgoja in netoleriranje alkohola bi lahko to kritično stanje vsaj ublažili!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-06-16 16:44:11', 62, '', '2009-06-16 17:21:02', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 16:44:11', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 13, '', '', 0, 174, 'robots=\nauthor='),
(138, 'KDO JE TO JUNIJ 2009', 'kdo-je-kdo-junij-2009', '', '
Letos v maju je praznoval 50. rojstni dan. Z veseljem se spominja svojega otroštva na novomeškem Glavnem trgu, Vrhovčeva gasa je bila tedaj polna otrok, ki so uživali ob Krki. Spomini na novomeško Gimnazijo so lepi, tisti slabi so zbledeli. Že tedaj je bila njegova strast arheologija, kot dijak je sodeloval pri izkopavanjih. In nič čudnega ni, da je arheologijo tudi študiral. Njegov knjižni prvenec – izšel je lani – nosi naslov mesto situl. Druga njegova strast je glasba, bil je DJ v diskoteki Kristal, isto leto, ko se je poročil (1987), se je kot glasbeni urednik zaposlil na prvi dolenjski radijski postaji – Studiu D in tam ostal 17 let, zadnja štiri leta kot odgovorni urednik. Danes je svobodni novinar, poroča za STA, piše za Dolenjski list, Dobro jutro, Rast itd.
S soprogo, hčerko in sinom so vsi glasbeni navdušenci, radi potujejo. Letos odhajajo na dopust v Anglijo na folk festival. Uživajo ob morju. Sam veliko bere, uživa v vrtnarjenju na vrtu, na sprehodih s psom. Predvsem pa pravi, da mu kronično primanjkuje časa za stvari, ki jih rad počne.
Tokrat sta se na vrtu restavracije Tango na Otočcu srečali dopisnica RTV Slovenija Petra Držaj in Ivica Pureber. Purebrova, zaposlena v trgovini Spar, se je srečanja s Petro nadvse razveselila. Petra namreč običajno zahaja v trgovino Spar in »pri kruhu« ji večkrat postreže prav Ivica. Ob izvrstno pripravljeni hrani tem za pogovor ni manjkalo. Petra, sicer Belokranjka, že nekaj let živi v Novem mestu v bližini reke Krke. V svojem delu uživa, čeprav to pomeni celodnevno aktivnost. Vendar uspe z dobro organizacijo, poleg novinarskega dela, uživati tudi v sproščujočem delu na vrtu, kolesarjenju, plesu. Naslednji mesec se s partnerjem odpravljata na morje, na otok Murter, kamor se vračata že nekaj let, saj je okolje čudovito, pa tudi ljudje so tam zelo prijetni. Ivica, ponosna mati dveh otrok, sina in hčere, do pred kratkim še aktivna gasilka, prav tako že načrtuje dopust, ki ga bo preživela v Selcah. Obe sogovornici imata pester delovnik, zato v prostem času uživata v miru, naravi. Obe sta tudi ljubiteljici rož. Ivica je Petri podarila prekrasno orhidejo, Petra pa jo je navdušila s knjižico 100 zlatih misli in rekov, obeskom iz domače Bele krajine in čudovitim cvetom. Dan se je kmalu prevesil v večer in druženje smo končale z željo, da se kmalu spet srečamo.
Če smo se Novomeščani razveselili otvoritve Šmarješke ceste, ki je končno dobila podobo, ki gre mestni cesti, pa ostaja kronična črna točka Kandijska cesta. Državna cesta – državna sramota, ki pa kazi naše mesto, a vendar smo tokrat ujeli ponovno v objektiv nekaj »biserov«, ki bi jih z malo volje lahko odpravili.
Kapelica, zaraščena z grmovjem, se bo kmalu sama zrušila...
...tako kot se je ta oporni zid
klopica in koš za smeti zarasla s travo... Kdaj bo čas za košnjo
Hiša, ki bi bila že obnovljena, če...
Vhod v opuščen lokal... Bo hišo zaraslo grmovje?
V centru mesta je vzbujala zanimanje in bila deležna pohval pletenka – velikanka, ki so jo po zamisli Damjana Popelarja izdelali Majcnovi in je obeležila teden cvička. Ideja je, da bi svoj trajni prostor našla na rondoju proti Trški gori.
Ob kroničnem pomanjkanju parkirišč so se v menjalnici in frizerskem salonu Jure odločili in stvari vzeli v svoje roke! Za svoje stranke so uredili ličen parkirni prostor. Ko bi temu primeru sledile še razne državne in občinske institucije ...', '', 1, 1, 0, 15, '2009-06-16 17:02:26', 62, '', '2009-06-18 11:48:39', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:02:26', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 14, '', '', 0, 157, 'robots=\nauthor='),
(143, 'ŽIVLJENJE JE ENO SAMO PORIVANJE', 'ivljenje-je-eno-samo-porivanje', '', 'Ja, tako je naslov moji novi knjigi, ki jo bom predstavil 3. julija, ob 21. uri na metliškem Grajskem dvorišču v okviru prireditev Pridi zvečer na grad. Za glasbene prispevke bo poskrbel Oktet In Spiritu iz Vojnika pri Celju ter pevka Irena Tratnik. Obiskovalcem, ki jih, upam, ne bo malo, bomo po končanem programu postregli s semiško penino vinogradnika Simoniča ter z dobrotami, ki jih bodo pripravile članice Društva kmečkih žena iz Metlike. Odlomke iz knjige bosta brala zakonca, odlična amaterska igralca iz Trebnjega, Zvonka in Jože Falkner. Vstopnine ne bo, bo pa zato veliko zabave, smeha, a tudi časa za pre- mislek. V knjigi objavljene zgodbe so namreč humoristično – satirično – nostalgično začinjene. Približno tako kot v pred dvema letoma izdani knjigi Povej jim, ki je bila razprodana v rekordno hitrem času. Marsikomu je žal, da je ostal brez nje, tako kot se to lahko zgodi tudi z Življenje je eno samo porivanje. Knjiga, ki jo je natisnila Tiskarna Kapušin s Krasinca, opremil pa jo je Marko Bradica ter je izšla v samozaložbo v majhnem številu izvodov, bo na prodaj na večer predstavitve. Le – to mi pomaga pripravljati Anica Kopinič, predsednica Društva Pridi zvečer na Grad, ki že vrsto let uspešno ponuja na ogled gledališke, glasbene, likovne in druge večere iz domovine in tujine. Julija in avgusta si velja ogledati večerna metliška grajska dogajanja, še posebno, če se boste odločili preživeti poletni dan ob lepotici reki Kolpi, ki se zna segreti tudi do težko verjetnih 30 Celzijevih stopinj. Po zagotavljanju odgovornih je voda neoporečna in primerna za kopanje. Priporočajo pa, da se po »namakanju« v njej stuširate. Saj veste: življenje je eno samo porivanje.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-06-16 17:29:23', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:29:23', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 13, '', '', 0, 183, 'robots=\nauthor='),
(144, 'VSE ZA', 'vse-za', '', 'Priznam. Kar oddahnil sem si. Najlepše so tiste sobote, v katerih je zaukazan volilni molk, če je to pred evropskimi volitvami, je pa še lepše. Kot nalašč za dopoldanski sprehod po našem malem mestu. Vžgal sem traso čez gradbišče starega mostu, pa na desno v Kandijo, kjer zagledam plakat. Volilni plakat. Mojo pozornost pa ni pritegnila podoba, ampak parola pod njo. Malo naprej drugi plakat in spet parola. Sklenil sem, da jih bom zbiral. Vzel sem star račun iz denarnice in pisal: LJUDJE SO PRVI, ČLOVEK JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, BLIZU LJUDI, VSE ZA ČLOVEKA. Kar dirjal sem naprej. Zbral sem cel kup parol s plakatov različnih barv. Iz vseh pa je žarela ena sama velika želja in obljuba. Moja raziskovalna žilica me je z veliko hitrostjo gnala naprej, tako da sem pod nadvozom v Šmihelu skoraj zbil invalida. Vsaj mislil sem, da je, ker je tako široko in počasi hodil, pa tudi dišal je malo čudno. Na moje vprašanje, kakšno bolezen ima, mi je pojasnil, da je star, da je oskrbovanec doma. Drugače pa, da je zdrav, le med nogami ga malo peče in zbada.Oči so mu kar zažarele, ko mi je pojasnil, da se bo čez dva dni skopal. Na moje vprašanje zakaj se ne bi kar danes, mi je povedal, da je on iz petposteljne sobe in da se lahko kopajo vsakih deset dni. Vse ostalo je nad standart in se plača. Zdaj je zapeklo mene. Gledam listič, berem parole, spomnil sem se smejočih podob in zaklel. Hinavci. Preklete poštirkane barabe, vsaj vodo mu dajte.
Ni težko reči: Rad vas imam!
P.S. Račun sem raztrgal.
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-06-16 17:32:37', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:32:37', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 13, '', '', 0, 167, 'robots=\nauthor='),
(145, 'JUNIJ 2009', 'junij-2009', '', 'VORANC
Živijo, sem Voranc Bojanc, med vami sem že od 15. decembra 2008 in sem v veliko veselje mamici Sabini in očku Jerneju. V prostem času se rad crkljam, uživam v dobri hrani, sončku ter se veliko smehljam.
TIJA
Pozdravljeni bralci! Sem Tija in sem bila 4. junija stara 10 mesecev. Najraje imam sestrico Kim, ki me vedno zabava. Obe pa neizmerno uživava na trampolinu.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-06-16 17:34:26', 62, '', '2009-06-18 11:41:21', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:34:26', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 11, '', '', 0, 205, 'robots=\nauthor='),
(146, 'KRATICE', 'kratice', '', 'Danes se te kratice pojavljajo samo še izjemoma, a že filozof George Simmel je dejal: »Izobražen je tisti, ki ve, kje najde tisto, česar ne ve.« Pa začnimo s prvo, p.p., ki tako kot ostale izhaja iz francoščine in pomeni pour présenter. Kratico lastnoročno dopišemo na svojo vizitko in jo uporabimo, kadar želimo predstaviti določeno osebo, kjer igramo posrednika in izražamo priporočilo. Potrebujemo pa seveda tudi vizitko osebe, ki jo mi želimo predstaviti.
Druge mednarodno sprejete okrajšave iz francoščine, šifre olikanosti navajam po knjigi Ilustrirani bonton in protokol avtorja Đorđa Zelmanovića (CZ, 1990). Vse okrajšave pišemo v levi spodnji kot vizitke.
- Za izrekanje sožalja: p.c.= pour condoler ali p.p.p. = pour prendre part;
- za čestitanje, voščilo za srečo: p.f. = pour féliciter;
- za voščila ob novem letu, voščilo za srečo :p.f.n.a. = pour féliciter nouvel an.
Na posetnice ali vizitke : p.c., p.p.p. ali p.f. odgovorimo s posetnico, vizitko in napišemo p.r. (pour remercier), kar pomeni, da se zahvaljujemo.
- Za predstavljanje: p.p. = pour présenter;
- za slovo: p.p. c. = pour prendre congé;
- zahvala: p.r. = pour remercier.
Na posetnice, vizitke : p.p., p.p.c. in p.r. ne odgovarjamo.
Vse posetnice, vizitke, ki jih ne izročamo osebno, damo v male bele kuverte, nikdar v navadne velike.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-06-16 17:41:10', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:41:10', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 6, '', '', 0, 98, 'robots=\nauthor='),
(147, 'NAREDIMO EN ŠOV', 'naredimo-en-ov', '', '
V Novem mestu se je ustavila plesna predstava Željka Božiča ter nekaterih članov Plesnega centra Novo mesto. Nastopajoči so se na predstavo pripravljali kar dober mesec. Novomeški plesni center v sodelovanju s Kazino iz Ljubljane zmeraj napolni veliko dvorano Kulturnega centra, kadar gre za takšen dogodek. Vsi plesalci pa imajo skupen problem: učenje. Ker je to težko, so povezali ples, glasbo in učenje v predstavo, tako da je laže razumljivo. Predstave se nadaljujejo po vsej Sloveniji, tako da jih lahko še kje ujamete v naslednjem mesecu dni.
Katja Rupena praznuje Osnovna šola Center je obeležila 80. letnico svojega predhodnega imena Katja Rupena. Na svečanem dogodku je sodeloval tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je slavnostno obeležje odprl skupaj z novomeškimi simfoniki Marjana Kozine. Proslava je potekala pod geslom “Znanje je porok za boljši svet”. Na podelitivi so bili prisotni ravnateljica šole Vida Yebuah kot tudi delavci šole ter nekateri upokojenci in upokojenke !
Ciciveselica združuje malo starejše kot tudi malo mlajše generacije. Novomeški vrtci so na prireditvi pripravili dobrodelno akcijo, s katero so zbirali denar za obnovo igrišč, prostorov vrtcev, igral. Na prireditvi se je zbralo okoli 400 otrok s svojimi starši. Trampolini, gugalnice, odskočne deske in tobogani so dali otrokom posebno vzdušje, da so se lahko v Konjeniškem centru Češča vas poveselili in skupaj porajali do poznega večera.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-06-16 17:48:51', 62, '', '2009-06-18 10:59:27', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:48:51', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 36, '', '', 0, 105, 'robots=\nauthor='),
(150, 'ŠKOLOVA ULICA', 'kolova-ulica', '', 'Školova ulica se od leta 1993 imenuje po frančiškanu, misijonarju, pisatelju in slikarju Otonu Školi. Novo mesto je sicer že leta 1892 dobilo Školovo ulico, ki pa je bila po l. 1945 opuščena oz. vključena v ulico Mej vrti. Potek nove Školove ulice: zadnji levi odcep no- voimenovane Smrečnikove ulice pred potokom Težka voda. Obsega 8 hišnih številk.
Škola (Skola, Schola) Oton
Pisatelj, slikar, frančiškan in misijonar
Rojen je bil 4. novembra 1805 v Novem mestu kot eden izmed dvanajstih otrok priseljenca Josepha Skole, Čeha z Moravske, po poklicu krojača, ter Novomeščanke Frančiške Skola, roj. Frelih. Pri krstu je dobil imeni Karel Nikolaj. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato pa vs- topil v frančiškanski red v Nazarjah in dobil ime Oton. Po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani je služboval v samostanih v Nazarjah in na Trsatu. A že v mladosti si je želel postati misijonar. Na pobudo znamenitega misijonarja Friderika Barage je l. 1841 odpotoval v Severno Ameriko, kjer je misijonaril med Indijanci. Zgradil jim je več cerkva, se naučil indijanskega jezika ter l. 1850 sestavil izviren francosko-indijanski slovar, ki je ostal v rokopisu. Od hudih naporov je zbolel in se leta 1858 vrnil v Evropo, najprej v Assisi v Italiji, kjer je bil spovednik. V tem času je napisal spomine na misijone v latinskem jeziku, ki so bili kasneje prevedeni v angleščino in objavljeni v Ameriki (1936). Nato je bil nastanjen v Kostanjevico pri Gorici in ponovno v Nazarje. Njegova končna postaja je bil Trsat na Hrvaškem, kjer je 24.aprila 1879 umrl.
P. Oton Škola je iz daljne dežele pisal svojim domačim pisma, v katerih je poleg svojega življenja razkrival tudi življenje Indijancev ter lepote tuje pokrajine. Frančiškanski samostan v Novem mestu hrani osem njegovih pisem, vsa ostala so se že izgubila. Bil pa je, poleg svojega brata Franca Ksaverja, tudi sposoben slikar. Znan je njegov akvarel panorame Novega mesta iz leta 1836, ki ga hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Občudujoč lepoto rodnega mesta je na rob slike zapisal: »Nič ni prijetnejšega kot pogled na bleščečo pokrajino v njeni jasni, lepi in prelestni podobi.«
Vir:
Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/. TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 86, 101.
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-06-16 17:57:28', 62, '', '2009-06-18 10:52:45', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-06-16 17:57:28', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 13, '', '', 0, 187, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(151, 'KOLESARJI OSTAJAJO ZVESTI TRADICIJI', 'kolesarji-ostajajo-zvesti-tradiciji', '', '
Kolesarski klub Adria Mobil bo največjo slovensko kolesarsko preizkušnjo, 16. mednarodno dirko Po Sloveniji izpeljal med 18. in 21. junijem. Prva etapa bo kolesarje vodila od Kopra do Beljaka, najbolj zanimiva in tudi zahtevna bo tretja etapa od Lenarta do Krvavca, tudi tokrat pa bo zadnja etapa, v nedeljo 21.junija že po tradiciji potekala po Dolenjski – začela se bo v Šentjerneju, končala pa v Novem mestu.
Prav zaradi dirke bodo za promet do takrat spet odprli novomeški Kandijski most. Na letošnji dirki bo nastopilo šestnajst ekip, od tega tri Pro Tour ekipe: Lampre, Liquigas, za katerega bo vozil tudi Novomeščan Gorazd Štangelj, in Team Saxo Bank. Slovenijo bodo zastopala štiri moštva, med njimi seveda tudi novomeški Kolesarski klub Adria Mobil. Po enoletnem premoru se na slovensko pentljo vrača domačin Tomaž Nose, ki je zmago na tej največji slovenski preizkušnji že slavil. Po letu dni tekmovalnega premora je Nose znova vrhunsko pripravljen. Ali je zrel za zmago, bo pokazala že prva etapa dirke s ciljem v Beljaku, vsekakor pa bodo številni kolesarski navdušenci prišli na svoj račun prav v nedeljo popoldne, ko se bo dirka končala na Glavnem trgu.
Košarkarski navdušenci so prvo junijsko soboto prišli na svoj račun. Dolenjska prestolnica je namreč znova gostila turnir državnega prvenstva v ulični košarki. Gledalce pa je obiskal tudi domači košarkarski as, Matjaž Smodiš, ki pravi, da se v svoj rojstni kraj vedno z veseljem vrača in da trenutki v Novem mestu vedno prehitro minejo. Priljubljeni „Smoki“ bo letos poleti prvič pripravil tudi košarkarski tabor, katerega namen je predvsem promocija športa in košarke. Tabor, ki se ga lahko udeležijo tako fantje kot dekleta v starosti od 8 do 12 let, bo potekal drugi teden v avgustu, mladi pa se bodo v tem času veliko kopali, se preizkusili v košarki, lokostrelstvu in veslanju v kajaku ter si ogledali košarkarsko tekmo Slovenija : Rusija. Več informacij o taboru lahko dobite na spletni strani
www.smodis.si.
Na državnem prvenstvu, ki je prvi junijski vikend potekalo v Ljubljani, so se z naslovom državnih podprvakinj izkazale hip hop mame iz Plesnega studia Novo mesto. Zasedba, v kateri je bil tudi en očka, ne samo mame, je tako dopolnila uspeh mlajših plesalcev. Maša Udovč je namreč že en vikend prej na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto v hip hop solu med pionirkami, pionirska mala formacija pa je bila tretja. V finalu sta plesala tudi Miha Tavčar in Zala Košiček, ki sta bila v svoji kategoriji sedma, članska mala formacija pa je v močni konkurenci zasedla šesto mesto. Vsi, ki so si priplesali finale, bodo nastopili tudi na Evropskem prvenstvu, ki bo od 2.- 5.julija v Kopru.
Danes brez računalnika, interneta več ne gre. Če ne obvladate tega - tisti mlajši bi rekli, da ste v kameni dobi - ste prikrajšani za vrsto informacij. Tudi na nekaterih lokalnih radijskih postajah, kjer vam navržejo kratko informacijo, več o njej lahko najdete le na njihovi spletni strani ...
Tudi za nakupovanje preko spleta ste prikrajšani, pa še bi lahko naštevali. Ja, brez računalnika več ne gre, a ko ta »crkne«, je cel hudič ... vsaj za tiste, ki so popolnoma odvisni od te novodobne tehnologije ali celo zasvojeni z njo.
Na internetnih straneh so vam, seveda če imate dovolj časa, na voljo razne informacije, ki jih nikjer drugje ne najdete. Ja, kdo pa je kriv, če tega ne obvladate...
Kdo je kriv, je v teh dneh sploh pogosto vprašanje. Najbolje je, če najdete krivca v nekom drugem, kot npr. hrvaška vlada, ki ob recesiji kot dežurnega krivca za svoje težave z evropsko unijo navaja Slovenijo, pa vodstvo naše občine, ki mu iz omar padajo okostnjaki, za neuspehe v šoli so krivi profesorji, skratka za vse svoje težave, ki jih imate, lahko najdete krivca. Sicer ne verjamem, da bo potem kaj lažje, tudi sami pred seboj se ne boste počutili nič bolje, saj se na ta način težave ne rešujejo. Univerzalnega recepta, kako jih reševati, pa tako ali tako ni. Vsaka težava zahteva drugačen pristop, in tu se največkrat pokažejo naše sposobnosti ...
Vremenarji pravijo, da je obdobje neviht za nami in da, tudi glede na napovedane temperature, prihaja poletje. Čas dopustov. Pojdite in si oddahnite od napornega vsakdana, težav ... Naberite si novih moči, napolnite baterije, morda boste tudi vse težave, ki so se zgrnile na vas, potem videli drugače in se vam porodi ideja, kako jih boste rešili.
Imejte se lepo, kjerkoli že boste!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-07-18 18:06:48', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-07-18 18:06:48', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 12, '', '', 0, 175, 'robots=\nauthor='),
(155, 'KDO JE TO JULIJ 2009', 'kdo-je-kdo-julij-2009', '', '
Novomeščani ga bolj poznajo po vzdevku kot pravem imenu, in vsi, ki imajo radi glasbo, so se gotovo kdaj srečali z njim. Rodil se je konec decembra, leto po vojni, v Novem mestu. Na otroštvo ga ne vežejo prav lepi spomini. Svetla točka so bile počitnice pri dedku na Orehovici. Mlad se je zaposlil, kar 30 let je delal v Iskri. A njegova prava strast je bila glasba. Spominja se prvega diska v mestu, v prizidku frančiškanskega samostana v 60. letih. Tam je bil DJ. Skromno, a s prostovoljnim delom, enim gramofonom, ojačevalcem in dvema zvočnikoma so se mladi navduševali nad rockom.
Ko pa se je v 80. letih odprl prvi pravi disko na Otočcu, je glasba postaja njegova služba. Osem let je skrbel za dobro glasbo in z večeri evergreenov, ki se jih vsi nostalgično spominjamo, ustvarjal nepozabne večere, na katerih so se zabavali mladi in tisti „malo“ starejši. Tudi v Atlantisu, diskoteki na novomeškem Novem trgu, je vrtel glasbo. Danes, ko so trend zabave v kafičih, se je temu prilagodil, srečujete ga Pri vodnjaku, z njegovo prepoznavno frizuro, dolgi lasje, speti v rep. Tudi danes 38 letnega sina je navdušil za glasbo. Najljubša zvrst glasbe sta mu soul in rock. Je velik zbiratelj glasbe in pravi, da je danes v času digitalne tehnike to veliko lažje. »Ja,« pravi, »časi so se spremenili, nekoč smo bili večinoma DJ tisti, ki smo prinašali dobro glasbo,« In on jo brez dvoma je!
V vročem julijskem popoldnevu so nam senca terase v Tangu, hladna pijača in prijazna postrežba prijale. Okrog hrane smo bili hitro poenoteni in odločeni – za izvrsten, lahkoten dnevni meni. Gospoda, ki sta se tokrat srečala, so združile znamke. Rasto Božič, novinar, in Alojz Tomc, ki službuje v NLB, sta se spoznala kot osnovnošolca, v krožku, kjer so se srečevali ljubitelji znamk. Oba imata lep spomin na učiteljico Budna, ki je krožek vodila. Spominjali smo se otroštva, ko smo zbirali razne stvari, značke, papirnate serviete, ovitke bonbonov, to so bile naše igre. Kreativne in zabavne. Alojz je še danes vnet zbiralec znamk, ki jim v svojem domu namenja posebno sobo. Aktiven je v filatelističnem društvu in namesto na dopust, bo pripravljal zbornik društva ob 60-letnici. Ob zbirateljstvu - znamke in njihov nastanek - zgodovino proučuje. Še posebej so v njegovi zbirki dragoceni osnutki znamk iz kraljevine SHS (leta 1935). Rasto ni več strasten zbiralec, razveselil pa se je darila – znamk o arheologiji, ki je njegova stroka in strast. Alojzu je podaril svoj knjižni prvenec Mesto Situl in nama zaupal, da ima pripravljeno še eno knjigo, ki čaka ... Alojz bo poletje preživel doma, Rasto pa se z družino odpravlja na koncert v Anglijo in nato na kak miren otok v Jadranu. Tema našega pogovora je bila tudi obnova mestnega jedra, pa kulturno dogajanje v mestu, ko smo ugotavljali, da vrsta ljudi dobrih dogodkov žal ne zazna. Ker se nama je z Rastom mudilo na koncert simfonikov iz Belfasta, smo srečanje kmalu zaključili. Koncert je bil izvrsten, dvorana Janeza Trdina pa, kljub brezplačni prireditvi, žal na pol prazna.
Brez dvoma si pohvalo zasluži tisti, ki je takole domiselno poskrbel za lokacijo smetnjaka na Sokolski ulici v starem mestnem jedru. Vse se da, če je le volja. Žal pa še vedno ni volje, da bi jih pospravili iz ulice, ki ob trgovini Müller vodi k frančiškanskemu samostanu. Društvo novomeških študentov, ki začasno gostuje z LokalPatriotom v piceriji Tratnik, skrbno ureja lokal in okolico, a smetnjakov se kljub prošnjam odgovornim ne morejo znebiti. Je to res tako težko?
Pa se čudimo, da so naše novozgrajene avtoceste polne zapor zaradi obnavljanja cestišč ... O kakovosti asfalta zgovorno priča fotografija ploščadi ob Novem trgu. Samo še sledovida je tu nekoč bil tudi asfalt. Zanima nas, če kakovost storitev, tudi polaganja asfalta, kdo nadzira, ali uveljavlja morebitno garancijo...?!
Kadarkoli so me povabili na televizijo, so mi omejili čas. V poletnem času, ko je sonce radodarno s svojimi žarki, je prav lepo »Na razpolago imaš tri, štiri posedeti zunaj, uživati v prijetni senci, poklepetati in obenem, kaj do minute. Bodi duhovit,« so mi naročili. Enako se godi marsikateremu dogodku, ki ni krvav do komolcev in čez. Elektronski kosilo pa lahko izbirate med 5 menuji. Vašim malčkom ne bo dolgčas mediji potrebujejo za svoje preživetje kri. So kot vampirji. Potrebujejo v otroškem kotičku z varuško. Tako kot vam ne, ko se boste ob koncu zlobo. So kot hudobne mačehe. Potrebujejo prepire. So kot sosedje, ki si tedna zavrteli na plesišču ob živi glasbi, plesno znanje pa prej osvežili skočijo v lase zaradi sence, ki jo meče jablana ali hruška na tujo zemljo. na kratkem plesnem tečaju. V prijetni senci letne terase pa se lahko tudi Za novinarje je novica, da je človek ugriznil psa, in ne obratno. V etru in na ekranih je preveč negativnosti in če bi človek ocenjeval življenje v naši lepi kurji materi po poročanju medijev, bi dobil dokaj klavrno podobo. Menil bi, da živijo v raju pod Alpami le hudo skregani ljudje, skorumpirani in po barvah razdvojeni politiki, grabežljivi tajkuni, podkupljivi dohtarji, pristranski in leni sodniki. Pa temu, hvala normalnim« ljudem, le ni tako. Še so ljudje, ki niso takšni, bržkone jih je celo več kot moralno izprijenih, a so premalokrat opaženi, izpostavljeni. Lepo vas prosim: koga pa sploh zanima življenje delovne kmetice? Ali muke iz meseca v mesec prebijajoče se delavke? Je zbiranje denarja za novi mamograf sploh kakšen dogodek v primerjavi z ohcetjo leta? Ko pa se je vendar poročil strankarski prvak, drugič sicer, a ljubezen je brezmejna! O tem je treba pisati, govoriti, napajati bralstvo, gledalstvo in poslušalstvo s potankostmi o svatbenem jedilniku, zgornjem in spodnjem perilu mladoporočencev in svatov. Bebavemu pevcu brez posluha je treba nameniti veliko časa v najbolj gledanem delu večera, kajti pred ekrane bo privabil množice sebi podobnih gledalcev. Za kaj plemenitega, lepega, človeškega, toplega – pa minutka, morda celo dve. Kajti čas je zlato. So si pač vzgojili publiko, ki ne zdrži pred ekrani brez škandalov, brez gomil trupel dlje kot nekaj dihov. Težko boste verjeli, a je res. Časopis, ki je prinašal samo dobre novice, je prenehal izhajati že po nekaj dneh. Vzrok: premajhna prodaja.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-07-18 18:49:09', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-07-18 18:49:09', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 12, '', '', 0, 137, 'robots=\nauthor='),
(160, 'FANTASTIKA', 'fantastika', '', 'Priznam. Ko sem se rodil, sem bil sam. Tisti moj večni spremljevalec, drugi jaz, se je pojavil šele mnogo kasneje. Mislim, da nekje v dvanajstem letu starosti, ko me je že začela napadati puberteta. Rad bi se ga znebil, pa se ga morem. Je kot Cvilimožek, ki ga lahko neskončno velikokrat postaviš na glavo, pa se vedno prekopicne na noge in me preseneti, ko sem že prepričan, da sem ga prelisičil. Tako je bilo tudi tokrat. Nisem bil na terasi, ampak sem se umaknil v kavarno, ker tako poscanega junija še nisem doživel. Istočasno, ko sem naročil tajkunsko pivo, se je čisto počasi usedel predme. Sprva ga niti opazil nisem. Razmišljal sem o dnevnih zadevah, zadovoljen, da sem pod streho in na suhem. Dobro me pozna in dobro ve za vse moje skrivnosti, in samo čakal sem, kaj bo bleknil. In je. „Fantastika.“ A si predstavljate? Vprašal me je, če vem, kaj je fantastika. Ja, pa saj to ve vsak otrok. Te je danes v izobilju na televiziji, v časopisju, v kinih pa tudi v politiki, sem mu zabrusil. Ni bil zadovoljen. Hotel je primere fantastike v našem malem mestu. Molčal sem. Potem pa mi je, kot kakšen univerzitetni profesor iz bodočnosti našega »campusa«, začel naštevati, da bodo primeri domače fantastike, ko bo odpeljal„vagon“ iz Kandije, ko se bo zrušil Narodni dom in bodo takoj postavili novega, ko bo oživelo staro mestno jedro, ko bo postal grmski grad kot novomeške »Križanke«, ko bo obala zelene lepotice očiščena, ko bo ljubiteljska kultura dobila svojo pisarno, ko bo Ragov log urejen in dostopen za sprehode in oddih, ko bo.....Vstal sem, plačal in odšel. Naj crkne. Če se ta fantastika zgodi, ja, kaj bo pa ostalo za volitve?
Ni težko reči: „Rad vas imam!“
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-07-18 18:54:16', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-07-18 18:54:16', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 12, '', '', 0, 160, 'robots=\nauthor='),
(161, 'JULIJ 2009', 'julij-2009', '', 'ANA
Dober dan. Sem Ana Korent z Otočca.K mamici Romani in očiju Juretu sem malce pohitela. Na svet sem privekala februarja 2009. Ker sem pridna, sem staršema v ponos. Rada spim, še raje jem, sicer pa me zanima (če ne spim) vse okrog mene.
GAL
Jaz sem Gal. Star sem že pet mesecev in pol. Veliko se smejem in nosim v usta vse, kar dobim v roke. Zelo rad imam mamico Marto in očka Andreja, obožujem pa sestrico Laro.
Na francoske okrajšave, ki so mednarodno sprejete, naletimo bolj pogosto kot na vizitkah in posetnicah na vabilih. Ena izmed najbolj pogostih je r.s.v.p (répondez, s''ill vous plait), ki pomeni odgovorite, prosim; oz. prosim za odgovor. Uporabljamo jo na vabilih in tej prošnji se mora povabljenec obvezno odzvati, če hoče ostati v očeh gostitelja vljuden in omikan. Organizator dogodka bo preko naših odgovorov informiran, s kolikšnim številom povabljencev lahko računa. Če imamo navedeno r.s.v.p. do 16. aprila 2009 tel. 07 393 45 11, vemo, da moramo odgovoriti, potrditi ali opravičiti udeležbo telefonsko do navedenega datuma. Če je namesto telefona naveden naslov, gostitelj pričakuje pisni odgovor, ki pa mora biti že malo bolj protokolarno obarvan. Lahko se zgodi, da je gostitelj priložil kartico za pisni odgovor. Pogosto srečamo še okrajšavo p.m. (pour memoire), kar pomeni za opomin. Uporabimo jo v primeru, če smo vabilo že prej posredovali ustno osebno ali telefonsko. Če na vabilu piše regrets only (angl. samo opravičila), potem se pričakuje, da bomo poklicali samo, če se dogodka ne bomo udeležili. Na vabilih se srečamo še z dvema latinskima okrajšavama kot dodatkoma k uri. »Sine tempore ali skrajšano »s.t.«, kar dobesedno pomeni brez časa, pomeni pa brez zamud oziroma bodite točni. Če pa je poleg ure zapisano »Cum tempore« ali okrajšano »c.t.«, dobesedno pomeni s časom, oziroma, da si lahko privoščimo najmanj 15 minutno akademsko zamudo. Pri velikem številu povabljenih, kjer bi rad gostitelj osebno sprejel povabljence, je prihod c.t. 20 do 30 minut po navedenem času še vedno ustrezen. Ob manjšem številu povabljencev je seveda zaželena ustrezno manjša zamuda. Na vabilu je lahko naveden tudi predviden konec sprejema oz. prireditve. Če nočemo spravljati gostov v zadrego, je prav, da jim ob bolj formalnih priložnostih predpišemo tudi zaželeno obleko, da nimajo problemov z over dressed ali under dressed obleko. Vabilo naj bo poslano vsaj 14 do 10 dni pred dogodkom. Bolj pomemben je dogodek, prej moramo poslati vabilo, za konference, zasedanja, kongrese, se vabila pošiljajo tudi do 2 meseca prej. Prihodnjič pa več o obleki, ki jo priporočimo na vabilu.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-07-18 19:03:18', 62, '', '2009-07-19 09:12:47', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-07-18 19:03:18', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 5, '', '', 0, 97, 'robots=\nauthor='),
(163, 'DOMOV GREMO PEŠ!', 'domov-gremo-pe', '', '
“Grem domov v Novo mesto” je projekt Društva novomeških študentov, ki že nekaj let organizira pohode novomeških študentov iz Kopra, Ljubljane in Maribora v svoje rodno mesto. Študenti prehodijo na dan okoli 35 kilometrov. Letos jih ni zmotil niti dež, ki jih je spremljal večino časa. Po prehojenem dnevnem planu si študentje najdejo kotiček za počitek in spanje, pogosto je to kar kakšen gasilski dom. Seveda moramo omeniti tudi prijazne domačine, ki na poti študentom ponujajo okrepčilo, od pijače do domačih jedi.
Poletni večeri, ki jih pripravljajo dolenjska društva, med njimi KC Janeza Trdine in zavod LokalPatriot skupaj z različnimi ustvarjalci, potekajo že vse od junija in se bodo končali 29. avgusta. Festival je namenjen vsem generacijam, tako najmlajšim kot tudi starejšim obiskovalcem. Minuli vikend so bila zaradi slabega vremena dogajanja prestavljena z muzejskih vrtov v KC Janeza Trdine. V četrtek se je predstavila domača zasedba DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV z gosti in seveda navdušila.
Jakčeva ulica se od leta 1993 imenuje po slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. Od 1961 do 1993 se je imenovala Ulica Majde Šilc. Poteka med Kandijsko cesto in Ragovsko ulico. Obsega 19 hišnih številk.
JAKAC Božidar
Slikar, grafik, Prešernov in Trdinov nagrajenec
Rodil se je pred natanko 110-imi leti, 16. julija 1899 v Novem mestu. Njegov oče Anton je bil gostilničar, ki je imel v mestu »Hotel in kavarno Jacaz«. Sin Božidar je najprej obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa šolanje nadaljeval na realki v Idriji, kjer je bil l. 1917 mobiliziran na fronto na Piavi. Risati je pričel kot samouk, po 1. sv. vojni pa je odšel študirat slikarstvo in grafiko v Prago. Bil je eden glavnih akterjev novomeške pomladi,
ustvarjalnega gibanja novomeških dijakov in študentov po 1. vojni. Po končanem študiju je bil sprva profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, a je kmalu postal svobodni umetnik, se študijsko izpopolnjeval v Parizu ter veliko potoval po Evropi in Ameriki. L. 1932 je izšel potopis Odmevi Rdeče zemlje, ki ga je po Jakčevih pismih iz Amerike napisal Miran Jarc. Leta 1941 se je vključil v NOB, kjer je poučeval mlade umetnike in slikal. Po vojni je bil med ustanovitelji Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, njen redni profesor in prvi rektor. Leta 1949 je postal redni član SAZU, kasneje pa tudi član tujih znanstvenih in umetnostnih akademij. Jakac je najplodovitejši slovenski likovni umetnik, ki je imel ok. 200 samostojnih razstav. Je vodilno ime slovenske grafike, eden od utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma in tankočuten upodabljalec slovenske pokrajine, posebej Dolenjske in rodnega Novega mesta. Je tudi eden najznamenitejših slovenskih portretistov, saj je naslikal mnoge slovenske in tuje znane osebnosti. Kot zaslužen dokumentarist svojega časa je bil dejaven tudi kot fotograf in filmski snemalec.
Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 1956 prejel Trdinovo nagrado, leta 1967 nagrado Avnoja, bil častni občan Novega mesta ter štirikratni dobitnik Prešernove nagrade. Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani in je pokopan v Novem mestu. Zbirke njegovih umetniških del se med drugim nahajajo v galeriji Jakčev dom (v stavbi nekdanje Jakčeve kavarne) v Novem mestu, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, manjši del, zlasti dokumentarnega gradiva, pa tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.
Vir: www.nm.sik.si - TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 70.
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-07-18 19:11:51', 62, '', '2009-07-19 09:53:16', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-07-18 19:11:51', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 12, '', '', 0, 212, 'robots=\nauthor='),
(166, 'POLETNI KAMP', 'portni-utrinki', '', '
Mlade odbojkarice so tudi v tem poletju aktivno preživele teden dni ob Kolpi. Ženski odbojkarski klub TPV je namreč v Vinici tudi letos pripravil Poletni odbojkarski kamp Pia in mladim odbojkaricam omogočil, da so pilile in izboljševale elemente igre ter sklepale nova prijateljstva. Kot je povedala vodja kampa Jana Vernig, se je ideja o poletnem kampu porajala že dlje časa. „Otroci in njihovi starši so namreč izrazili željo po aktivnostih tudi v času šolskih počitnic, ko se klubske in šolske obveznosti zaključijo.“ Že prvi dan so dekleta morala pokazati taborniške veščine, ko so postavljala šotore. Naslednje dni so dvakrat dnevno po uro in pol preživljala v telovadnici, kjer so potekali treningi. Ure so bile namenjene piljenju in izboljševanju vseh elementov igre. Vmesni čas so odbojkarice izkoristile za vožnjo s kanuji in kopanje, obiskale pa so tudi rojstno hišo Otona Župančiča. Drugi del tedna so namenile še urjenju v prvinah odbojke na mivki, saj je ta del skozi leto manj poudarjen.
„Ne želim se obremenjevati s centimetri ali stotinkami, dobro treniramo in da je tudi srebrno odličje velik uspeh ter dobra motivacija za drugi del sezone,“ je na nedavnem sprejemu pri županu novomeške občine Alojziju Muhiču dejal Marko Kump, kolesar Adrie Mobil, ki je na Sredozemskih igrah v Pesaru za las zgrešil zmago in se domov vrnil s srebrnim odličjem. Direktor KK Adria Mobil Bogdan Fink pravi, da v 37-letni zgodovini kluba zdaj manjkata le še medalja s svetovnega prvenstva v članski kategoriji ter medalja z olimpijskih iger. „Ker delujemo kot tim in imamo poleg vrhunskih domačih kolesarjev tudi
jasno zastavljene cilje, dosegamo dobre rezultate,“ pa je poudarila predsednica kluba Mojca Novak. Pred kolesarji so to poletje še številne dirke v Italiji, tretji teden septembra pa tudi svetovno prvenstvo v Švici. Kump in Jarc se predvsem nadejata, da ne bo poškodb in da bosta ob nadaljnjem dobrem delu na treningih tudi z opremo konkurenčna nasprotnikom.
„Vsekakor smo v celoti gledano z nastopom naših mladih upov na 17. Eurofestu, ki je potekal v Izoli in Kopru, lahko zadovoljni,“ pravijo v MRK Krka, a v isti sapi dodajajo: „Za uvrstitev med najboljše tri pa nam je zmanjkal tudi kanček sreče.“ Obe ekipi, tako starejši dečki kot kadeti, so na koncu osvojili peto mesto. Kar nekaj tekem so kadeti, ki jih vodi igralec članske ekipe Krke
Robert Cvikl, izgubili le z enim zadetkom razlike. Na drugi strani so starejši dečki, igralci letnika 1994-95, vseh šest tekem v svoji skupini zmagali, v četrtfinalu pa so morali varovanci
Petra Marušića, ravno tako igralca članske ekipe Krke, priznati premoč kasnejšemu finalistu, madžarski ekipi Szentgothard. Ob tem dodajmo, da sta dva od igralcev članske ekipe Krke,
Matej Flajs in
Blaž Rojc, tudi člana mladinske reprezentance, ki jo avgusta čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Članska ekipa MRK Krka, ki bo v prihodnji sezoni igrala v 1.B državni ligi, bo s pripravami na novo sezono začela 3. avgusta, novi trener pa bo Benjamin Teraš.
Čez letošnje poletje, vsaj kar se vremena tiče, se res ne kaže pritoževati. Vsi tisti, ki kot jaz uživate na soncu, ste gotovo zado voljni in upam, da ste nekaj te energije shranili tudi za jesen. Ta je praktično tu. Z začetkom novega šolskega leta se življenje počasi vrača na stari tir. Prvega septembra bo skozi šolska vrata v naši občini prvič stopilo 358 prvošolčkov. Velik dan za malčke. Kako z veseljem in nežnostjo se spominjam svojega prvega dne. Od neučakanosti, da grem končno v šolo, sem dobila vročino mamo prepričala, da moram kljub temu v šolo. Moja učiteljica Vladka je bila pravi sonček, ki nas je vse očarala prvi dan in ta svoj šarm, toplino, nam je razdajala vse leto. Zaradi nje sem šolo še bolj vzljubila. Ljubezen na prvi pogled. Pa žal ni vedno tako. Pedagoški poklic res ni lahek, še posebej ne, če človek ni po naravi topel, prijazen, pozitiven in dobrih živcev. Avtoriteta in ugled sta, žal, temu tako pomembnemu poklicu v današnjih včasih omajana. A vendar se mnogi v tem poklicu trudijo in iščejo v svojih učencih tisto najboljše, jih znajo poslušati, jim olajšati travme.
Sploh, ko govorimo o prvošolcih, pa naj bo tistih, ki stopajo v devetletko, ali pubertetniških srednješolcih, so travme prisotne. Novo okolje, novi ljudje – profesorji, sošolci ... ni se lahko v hipu prilagoditi na vse to, a ob pomoči in razumevanju staršev profesorjev je vse lažje.
Vsem prvošolcem želim, da bi bili njihovi učitelji »sončki«, ki jih bodo imeli radi, jih bodo spoštovali, se jih še dolgo z veseljem spominjali, tako kot jaz moje »tršice« Vladke. Verjamem pa, da vsi učitelji vedo, da se to ne dosega z apriorno avtoriteto. To se zasluži!
In seveda vsem: Pozor! Šolarji so na cesti! Naj v novo življenje vstopajo s skrbjo vseh nas!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-08-26 13:47:57', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 13:47:57', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 11, '', '', 0, 155, 'robots=\nauthor='),
(170, 'KDO JE TO AVGUST 2009', 'kdo-je-to-avgust-2009', '', '
Prikupno dekle se je rodilo v Kamniku leta 1986. Kot majhna deklica je veljala za očkovo punčko. Kmalu se je začela zgledovati po mami in vedno znova oblačila materino poročno obleko. Po končani osemletki se je vpisala na slaščičarsko šolo, vendar se je kasneje preusmerila na program aranžerski tehnik. Prireditev Rock Otočec 2004, ko je postala Miss blata, ji je spremenila življenje. Takrat jo je opazil modni fotograf. Kmalu se je prijavila na tekmovanje Lepa soseda, kjer je zmago prepustila sotekmovalkam zaradi svoje kasnejše zmage na lepotnem tekmovanju za Miss Hawaiian Tropic 2007. Bila je Miss Konga in miss Dirke na Kanalu A. Postala je tudi Playboyevo dekle in odpotovala v Ameriko. Odprla je svojo modno agencijo v Novem mestu, v želji, da Dolenjkam pomaga v svetu mode. Živi malo v Novem mestu, malo v Kamniku. Njena velika strast je igranje, pred kratkim smo jo videli v nadaljevanki Lepo je biti sosed. Je optimistična, karizmatična in nepopustljiva borka, vsakega podviga se loti premišljeno. Pred kratkim je zaplula v glasbene vode. Meni, da bo s petjem uspela. Prosti čas porabi za tek, plavanje, adrenalinske športe in savno. vsestransko, vedno zasedeno dekle pravi, da trenutno ni zaljubljena, je pa tipična Slovenka, ki sanja o beli obleki in dveh otrocih.
Vroče avgustovsko popoldne so v hladu terase Tango dodatno ogreli spomini starih znancev. Jože Tisu, ki ga Novomeščani poznajo pod vzdevkom Long, in Nikolaj Padevski sta veselo pozdravila staro znanko, natakarico Spomenko Pajtler. Z izborom hrane si nismo delali težav, ponujeni dnevni obrok – vsega po malo - nam je ustrezal. Spominjali smo se časov plesov na terasi, ki ima še vedno »živo« glasbo, le Novomeščani vse preveč ostajajo doma. Niko, izvrsten plesalec, je s soprogo tu preplesal veliko večerov in zaključil noč v disku, kjer je Long vedno naredil žur. Srednja generacija je uživala v četrtkovih evergreenih in kasneje na nepozabnih balkan žurih. Longa, ki je nekoč pil whisky, so klicali Jack in Niko mu je v spomin na te čase prinesel Jacka Danielsa. Pogovor se je sukal največ okrog glasbe in Long nama je obljubil zgoščenko z glasbo »naših časov«, ki jo tudi mlade generacije danes z veseljem poslušajo. Nasmejali smo se zgodbam iz »šoferske«, kjer je po žuru na Otočcu sledil obrok pasulja, kuhanih jajc ... Prvič sta se srečala v Iskri, kjer je bil Long v službi, Nikolaj pa na praksi. Ker sta oba stanovala v starem mestnem jedru, sta se dnevno srečevala. Niko se je z družino preselil na obrobje mesta, kjer se s soprogo in tremi otroci dobro počuti. Ves čas pa so nam družbo delale prav nič plašne siničke, ki so iskale drobtinice zase.', '', 1, 1, 0, 14, '2009-08-26 14:05:35', 62, '', '2009-08-26 15:48:10', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 14:05:35', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 11, '', '', 0, 135, 'robots=\nauthor='),
(172, 'NEVARNO', 'nevarno', '', '
Že večkrat smo opozorili na nezavarovan železniški prehod v KS Birčna vas na odseku Podljuben. Ob prehodu čez železniško progo so si udeleženci v prometu pomagali s prometnim ogledalom, ki bi sicer moral biti le pripomoček in ne rešitev nezavarovanega prehoda. In glej ga zlomka. Zdaj še tega ni več, saj so ga nepridipravi razbili. Občani so tako prepuščeni »loterijskemu« prehodu čez železniško nezazarovano progo, pravi gospa Marija.
S smetnjaki v starem mestnem jedru je pravi križ. Njihova najnovejša lokacija je ob vhodu v najete občinske prostore na Glavnem trgu, kjer domuje oddelek za družbenih dejavnosti. Tu se kontejnerji kar množijo. Smeti je pač treba nekam pospraviti, a gotovo bi šlo tudi drugače. Se vam ne zdi, da bi sem prej sodile posode s cvetjem?
»Postoj, kdor mimo gre. Knjige naprodaj!«, kličejo plakati pred Knjižnico Mirana Jarca, kjer že celo poletje stojijo stojnice s starimi, odpisanimi, a hkrati še vedno aktualnimi knjigami – na kratko: odprta je Bukvarna! Prodajalka Štefka Šega nam je zaupala, da se cene gibljejo od 1,5 € dalje. Cena knjige pa je odvisna tudi od starosti, ohranjenosti, zvrsti. »Za klasike je potrebno odšteti nekoliko več, a še vedno gre za drobiž,« še dodaja. Naprodaj so knjige z vseh področij (zgodovina, glasba, romani, ...), na račun pa pridejo tudi tisti najmlajši. Lepo je slišati, da ljudje še vedno berejo in jim knjige tudi še vedno veliko pomenijo, saj je zanimanje precejšnje in jih tudi veliko prodajo.
Vse več nas je, ki bi želeli biti kaj drugega, kot smo, ker smo nezadovoljni s tem, kar smo. Pa se predstavljamo za diplomirane ekonomiste, četudi smo še do pred kratkim mislili, da je ekonomija tesno povezana z ekonom loncem. Lažemo o znamki svojega avtomobila. O višini plače. Pretiravamo s poznanstvi z osebnostmi iz javnega življenja. O krajih, kjer smo dopustovali. Za svojo všečno podobo v javnosti smo pripravljeni spremeniti ime Sulejman v Rene, priimek Hasanbegović pa na primer v Novak. Kupe denarja zmečemo za nategovanje kože, za keramične ploščice v ustih, za porjavelo kožo in raven nos. Izdati smo pripravljeni lastni narod in domovino samo zato, da bi drugi drugače mislili o nas. Nenadoma nismo več Bosanci, ampak Slovenci z germanskimi predniki. Naši starši niso bili kmetje ali delavci, pač pa plemiči z lastnim grbom in zastavo. V želji, da bi okolica spoštovala našo pojavo in postavo, pa četudi je v njej le še toliko nas, kot je v dobrem pljunku vitaminov, kopičimo laž za lažjo, kmalu postanemo laž tudi sami. Z izgubljeno identiteto, s popačenim in zmaličenim življenjepisom, s silikonskim oprsjem, z zmedeno notranjostjo, ki naj bi bila sicer zdrav atribut vseh grdih, kirurško neobdelanih ljudi. Je pa, hvala Univerzumu, vse več takih, ki prisegajo na notranjo lepoto. Ti v tišini noči in v odmiku od hrupa ter laži kopljejo po svoji duši, po srcu, po mišici, ki pooseblja dobroto, lepoto in ljubezen, stavijo na svet, v katerem bo tudi pri moškem v notranjosti suknjiča prej srce in šele nato denarnica. V umetni bleščavi vsakdana so domala neopazni, so pa. So glas vpijočega v puščavi, toda vsaka velika stvar je zrasla iz majhne. In vsaka še tako dolga pot se prične s prvim korakom. Ostanite, kakršni ste. In kdor ste. Z vsemi dobrimi in slabimi pritiklinami. Kdor vas ne mara takšnega, kakršni ste, ni vreden vaše pozornosti.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-08-26 14:21:17', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 14:21:17', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 11, '', '', 0, 117, 'robots=\nauthor='),
(176, 'PASJI DNEVI', 'pasji-dnevi', '', 'Priznam. Vročina je, kar je nesporno dejstvo. Da je potrebna občasna ohladitev, tudi. Ampak kako? Variant je nešteto, vendar imajo eno samo lepotno napako: denar. Če ga nimaš, ti ostane samo ena možnost: »senca«.Čisto po naključju mi je prišla v roke stara fotografija kopalcev na naši Loki v našem malem mestu. Posneta pred davnimi leti, ko so se v naši »zeleni lepotici« kopali tudi tisti z globokimi žepi. Morje je bilo daleč, vlaki prepočasni, da bi šel peš ali na kakšen drug bio pogon ni bilo niti za pomisliti. Tudi ni bilo potrebe. Čista voda, urejeno kopališče, zraven vsega še za žejne pripravljeno napajališče. Kaj pa danes? Smrdi! Naša Krka smrdi! Pa veste zakaj? Zaradi nas. Madona je to pametna ugotovitev. Dobro se spomnim slike v našem Dolenjcu. Posneta ne tako dolgo nazaj, ko so tedanji debeloriti župani po podpisu o nameri, da Krka v doglednem času postane pitna, nazdravljali s cvičkom. Eden od županov, ki je še vedno na oblasti, pa si je potem na svojem vikendu izkopal ponikalno greznico. Tudi splav ne čisti, kot so trdili eni. Ribiči? Ah, dajte no mir. Najraje lovijo tam, kjer drek in odplake izboljšujejo kvaliteto vode. Mogoče imajo popis vseh onesnaževalcev, toda zakaj ga ne pokažejo? Je pa to dober »biznis«. Ne boste verjeli, moj drugi jaz je držal gobec. Zato se bo nadaljevalo.
Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-08-26 14:25:32', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 14:25:32', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 11, '', '', 0, 144, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(177, 'AVGUST 2009', 'avgust-2009', '', 'MINEA
Minea ima bratca Erika, ki bo čez nekaj dni vstopil v šolo v Birčni vasi. Iz dneva v dan je bolj živahna. Starši smo skupaj njenim bratcem Erikom, ki jo večkrat poljubi na njena lička, ponosni nanjo in jo imamo neizmerno radi.
URBAN
Pozdravljeni, moje ime je Urban. Na svet sem pokukal 3. junija 2009 in razveselil mamico Urško, atija Igorja in sestrico Izo. Bolj malo spim, se veliko crkljam in zanime me vse, kar se dogaja okoli mene. Veliko se smejim, najraje pa se vozim v avtu.
NEJC
Sem Nejc Bregar iz Brusnic in sem star tri mesece. Rad se smejim in sem zelo radoveden. Najraje pa se z mamico Anito in očkom Borutom peljem z avtom in hodim na sprehode.', '', 1, 1, 0, 11, '2009-08-26 14:45:49', 62, '', '2009-08-27 10:24:50', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 14:45:49', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 9, '', '', 0, 135, 'robots=\nauthor='),
(178, 'BONTON PRI PREDPISANIH OBLAČILIH NA SPREJEMIH, SLOVESTNOSTIH, JUBILEJIH', 'bonton-pri-predpisanih-oblailih-na-sprejemih-slovestnostih-jubilejih', '', 'Običajna priporočila za svečane priložnosti se glasijo: »temna obleka, »ležerna, neformalna«, »večerna obleka«, »poletna«, »sproščena«. Pod večerno obleko razumemo smoking (mala slavnostna obleka), francoski izraz, ki ga zanj lahko uporabi gostitelj, pa je še »cravate noir«, angleško pa »black tie«. Velika slavnostna obleka, frak, ki se v francoščini imenuje »cravate blanche« in v angleščini white tie, vedno bolj izginja, pojavlja se le ob najvišjih možnih dogodkih (pri nas je bil to npr. sprejem v čast angleški kraljici). Frak v kombinaciji s črnim metuljčkom je pogosta poklicna obleka višjih natakarjev, v kombinaciji z belim metuljčkom oz. pentljo pa kot svečana obleka. »Cut« se imenuje svečana dnevna obleka, ki pa se predpisuje samo ob najvišjih priložnostih, v Nemčiji na primer, po protokolu nemške vlade, se predvideva samo še dvakrat letno. Zelo strogo predpisana je njegova uporaba samo ob potrditvi veleposlanika. Ob predsednikovih novoletnih sprejemih diplomatov se gostje pojavljajo že tudi v temnihoblekah, brez strahu, da bi jim preprečili vstop. Na velikem številu banketov se je uveljavil smoking, ki ga danes razumemo kot večerno obleko. Protokol se spreminja in opušča strogo predpisana pravila, kot univerzalna dnevna in večerna svečana moška obleka se uveljavlja celo blazer - temno moder suknjič s kovinskimi gumbi, kombiniran s svetlejšimi hlačami.
Za žensko velja, da se lahko pokaže v razkošni večerni obleki, če ima njen spremljevalec oblečen smoking ali frak. Včasih je lahko tako svečano dolgo obleko oblekla samo poleg spremljevalca v fraku. Vsekakor pa naj bi par deloval usklajeno. Pri predpisanem smokingu lahko ženska obleče tudi koktajl obleko, ki sega do kolen. Če je predpisana temna obleka, se lahko ženska obleče tudi v druge barve, kot so bordo, mahagonij, temno zeleno, vijolično itd. To je lahko kostim ali boljša obleka. Ženska obleka se ne predpiše na vabilu, saj se pričakuje, da se ve, kaj h kateri moški obleki pristaja ženski. Prihodnjič pa več o naslavljanju.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-08-26 14:47:23', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 14:47:23', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 4, '', '', 0, 125, 'robots=\nauthor='),
(179, 'REŠEVALCA IZ VODE', 'reevalca-iz-vode', '', '
Ko se odvijajo prireditve ob vodi, mora organizator poskrbeti tudi za varnost udeležencev v vodi ter ob njej. Delo, ki je predvsem fizično zahtevno, dobro opravljata novomeščana Igor Beg ter Emir Tirić. Fanta, ki sta za to morala prestati kar nekaj preizkusov, to delo sedaj opravljata ob bazenih kot tudi ob prireditvah ob Krki.
Novo mesto je ponovno gostilo slovensko košarkarsko reprezentanco v okviru priprav za evropsko prvenstvo. Dvorana Leona Štuklja se je začela polniti že dobro uro pred začetkom tekme, a je bila kaj kmalu premajhna za vse, ki so si hoteli ogledati tekmo. Košarkarji, ki so zastopali domačo državo, so morali žal igrati brez novomeškega kralja košarke Matjaža Smodiša zaradi poškodbe hrbta. Kljub poškodbi pa Matjaž te dni pripravlja še tabor za mlade košarkarje v Dolenjskih Toplicah, kjer se urijo bodoče zvezde. To so imeli priložnost videti tudi obiskovalci tekme Slovenija – Rusija, ko so najmlajši med polčasom pokazali, kaj vse so se naučili.
V soboto, 8. avgusta, so se Zares aktivni Novo mesto zbrali na akciji Oživimo reko Krko. S kanuji, ki jih je priskrbel Rifelj sport s.p. (http:// www.rifelj-sport.si), so preveslali manjši del reke Krke, od Lešnice do Kronovega, pri tem pa so se neizmerno zabavali. Z omenjeno akcijo želijo opozoriti predvsem na to, da pozabljamo, kako pomemben zaklad imamo na Dolenjskem, da je naša reka že tradicionalno kraj druženja in raznovrstne zabave, predvsem pa, da jo moramo kot takšno tudi ohraniti.
Na površinah Golf centra Otočec je potekal turnir Audi quattro golf Cup, ki ga podpira omenjeni proizvajalec avtomobilov. Na turnirju, ki je potekal od jutranjih ur pa vse do poznega popoldneva, so se pomerile dvojice. Igralni pari so za obisk vseh devetnajstih lukenj, ki jih ponuja Otočec, potrebovali kar dobrih 5 ur. Po končanem tekmovalnem dnevu pa so se prepustili domačemu organizatorju Avtohiši Berus, ki je na turnirju skrbela za dobro počutje obiskovalcev.
Ena največjih športnih manifestacij za mlade na Hrvaškem, katere se udeleži več kot 40000 športnikov, se bo tudi letos zaključila z mednarodnimi igrami mladih v Splitu. Na njih bodo sodelovale ekipe iz Češke, Bolgarije, Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije in Hrvaške. Ekipo Slovenije bodo zastopali dolenjski športniki in športnice. V košarki bodo tekmovali košarkarji Krke in igralke Ženskega košarkarskega kluba Novo mesto, odbojkarice TPV - ja bodo nastopile na odbojkarskem turnirju, po nepričakovani odpovedi nogometašev Krke pa bodo barve Slovenije zastopali nogometaši Mirne. Igre bodo potekale od 17. do 20. avgusta v Splitu na Poljudu. Mladi dolenjski športniki in športnice so se lani na igrah zelo dobro odrezali in tudi letos pričakujejo dobre rezultate.
„Prvega ne pozabiš nikoli, a ko greš tretjič, si znova navdušen. In prepričan, da se vrneš tudi prihodnje poletje.“ Takšni so občutki po vrnitvi z mednarodnega plesno navijaškega tabora FCC AlpeAdria 2009, ki je prvi teden v avgustu potekal v Piranu. Ameriški inštruktorji cheerleadinga (navijaškega plesa) so članicam plesno – navijaške skupine Daisy girls, s katerimi je tokrat potovala tudi otroška animatorka Maja Kokol, pokazali veliko novega in zanimivega. Več ur treningov dnevno, pogovori o življenju v ZDA, družabne igre, predvsem pa druženje in navezovanje novih prijateljskih vezi – vse to je tisto, kar temu dogodku daje poseben čar. In ko so Daisyke na koncu prejele še priznanje za največji dosežek v času tabora, je bilo veselje nepopisno. Občutek zadovoljstva, da smo vsi naredili nekaj koristnega za svojo dušo in telo, pridobili nova znanja in še utrdili prijateljstvo, je nekaj, kar daje motivacijo tudi za prihodnost.
Daisyke bodo tudi v preostanku poletja nadvse aktivne. Kondicijske priprave na stadionu bodo uvod v novo sezono, ki se začne takoj ob začetku novega šolskega leta. V skupino so dobrodošla vsa dekleta – osnovnošolke, srednješolke in študentke, ki si želijo aktivno preživljati prosti čas in nastopati na športno – zabavnih prireditvah. Več informacij in urnike s treningov pa dobite na spletni strani
www.daisy-girls.com
Kolesar Adrie Mobil Marko Kump se je letos že večkrat izkazal z odličnimi vožnjami, med drugim je osvojil tudi zadnjo etapo dirke po Sloveniji in solidno nastopil na cestnem državnem prvenstvu v Mirni Peči. V nedeljo, 9. avgusta, pa je znova stal na najvišji zmagovalni stopnički. V Feldkirchnu pri Gradcu se je namreč odvijala dirka Velika nagrada GU8. Na 144 km dolgi, predvsem ravninski krožni dirki, so prevladovali kolesarji novomeške Adrie Mobil, in to kljub temu, da na njej niso nastopili poškodovani Fajt, Murn in Jarc. Dirka je bila izjemno hitra, saj je povprečna hitrost znašala kar 48 km/h. Zmago je v ciljnem sprintu slavil Marko Kump, na štirih letečih ciljih pa so bili sicer najhitrejši Grega Bole, Marko Kump, Matej Gnezda (vsi Adria Mobil) ter Matej Marin (Perutnina Ptuj).
DEFRANCESCHI Peter
zdravnik, kirurg
Peter Defranceschi se je rodil 26. oktobra 1863 v Šturjah pri Ajdovščini. Medicino je študiral v Gradcu, kjer je leta 1890 tudi diplomiral. Izpopolnjeval se je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1894 je v Novem mestu prevzel vodstvo in nadaljevanje gradnje Cesarja Franca Jožefa I. moške bolnice usmiljenih bratov, kasneje pa še Cesarice Elizabete ženske bolnice, ki je bila dokončana leta 1908 in za gradnjo katere se je še posebej zavzemal. Dograjena je bila po njegovih zamislih in izkušnjah s podobnimi zavodi v deželah monarhije in Nemčije. Do odhoda v Gorico leta 1911, kjer je deloval kot zasebni zdravnik, je bil primarij obeh bolnic. Dolgo hojo med obema zavodoma na nasprotnih bregovih Krke si je skrajšal z novim tipom trebušastega čolna, s katerim se je prevažal od ene do druge bolnišnice. O razlogih naglega odhoda iz Novega mesta v Gorico lahko le ugibamo. Morda je bil vzrok za selitev imenovanje novega primarija za vodstvo ženske bolnišnice, naraščajoči konkurenčni konflikti, poseganje usmiljenih bratov v njegov delokrog ali kaj drugega.
Ob začetku 1. svetovne vojne je najprej vodil bolnišnico Rdečega križa v Gorici, nato pa je bil do konca vojne glavni kirurg vojaške bolnišnice na Dunaju. Po vojni je bil zasebni zdravnik in operater v Ljubljani. Bil je odličen kirurg in diagnostik, njegovo delovanje pa je pomenilo začetek moderne medicine in kirurgije na Dolenjskem. Deloval je v Društvu zdravnikov na Kranjskem, bil soustanovitelj Proste organizacije kranjskih zdravnikov, Društva okrožnih zdravnikov in vsedržavnega zdravniškega društva. Objavljal je strokovne članke v Glasniku zdravniške zbornice za Slovenijo, Liječničkem vjesniku in Slovenskem pravniku, za katerega je prispeval predvsem članke s področja sodne medicine. Kot sodni izvedenec si je prizadeval za uvedbo slovenščine v sodno prakso in tako že leta 1900 izdajal izvedenska mnenja v slovenskem jeziku.
O »gospodu Frančešku« je krožilo več anekdot, ki so kazale na to, da je bil med ljudmi izredno priljubljen. Bil je namreč naklonjen preprostim in revnejšim ljudem, ki jih je zdravil celo zastonj. K neki bajtarici iz Šmihela je hodil več tednov, dokler se ji ni zdravstveno stanje izboljšalo in ga je njen mož boječe poprosil, naj ne hodi več k njej, ker ga ne bo mogel plačati. Defranceschi pa se je ujezil, mu zabrusil, da ne hodi tja zaradi njegovih grošev, mu dal bankovec in zabičal, naj denarja ne zapije, temveč kupi ženi meso in vino. Zadnja leta se je kot bolnik vrnil v »svojo« bolnišnico, kjer so zanj skrbeli usmiljeni bratje vse do smrti, 2. aprila 1937. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu.
Viri:
Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/. - TONČIČ L.: Novomeške ulice, 1994, str. 66-67.
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-08-26 15:22:58', 62, '', '2009-08-26 15:33:14', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-08-26 15:22:58', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 11, '', '', 0, 137, 'robots=\nauthor='),
(187, 'ALI RES NE GRE DRUGAČE?', 'ali-res-ne-gre-drugae', '', 'Za strpnost, toleranco, lepo obnašanje in poznavanje osnov bontona se včasih zdi, da tonejo v pozabo. Vrsta dogodkov nas spravi v slabo voljo, razjezi, razžalosti in se sprašujemo, ali res ne gre drugače.
Prvi takšen dogodek, ki me v začetku septembra ni pustil ravnodušne, je bilo obnašanje skupine srednješolcev, ki so prvi šolski dan pridno „zalili“. O količinah so pričale zavržene steklenice in pločevinke, razmetane ob obrežju Krke pod Tušem. Eni smo razdejanje, ki so ga pustili za seboj, videli še naslednji dan, mnogi so razigrane pubertetnike in njihovo početje lahko videli tudi na spletnih straneh. To početje, predvsem mislim na pijančevanje, res ne bi smelo imeti nič skupnega z mladostno razigranostjo. Tudi smeti, ki so ostale za njimi, bi vendarle, če bi imeli te stvari sistemsko urejene, naslednji dan izginile... Izginil pa ne bo problem alkoholizma med mladimi, ki ga je vse več. „Naš-a pa že ni tak-a,“ bi brez dvoma zatrdili mnogi starši, ki ali ne vidijo ali nočejo videti problema. Opijanje, biti zadet, postaja vse prevečkrat del zabave. Sprašujem se tudi, kje je odgovornost tistih, ki prodajajo (v trgovinah ali lokalih) mladoletnikom alkohol. Kdaj so nazadnje inšpektorji preverili lokale, kjer se nekontrolirano toči in pije? Ja, nadzor tega je kompliciran in težaven.
Zato pa je društvo nekadilcev začelo z novim pogromom za kadilce. Če jim bo uspelo, tudi doma na svojem balkonu ali vrtu ne boste kadili, če bo sosedu to smrdelo, saj bo lahko poklical policijo! Za nima me le, če bo ta sosed poklical policijo tudi takrat, ko bo nekdo pijan pretepal člane svoje družine. Običajno se tedaj nihče rad ne vmešava, češ „to so privat stvari“.
Res smo „licemeri“. Nekje sovražno preganjanje, ki že meji na sodoben „ku kluks klan“, drugje pa sprenevedanje brez meja. Brez dvoma bi bilo med mladimi potrebno osveščanje o škodljivosti kakršnekoli odvisnosti. Pogovor doma in v šoli bi vsaj malo pripomogel k temu.
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-09-18 16:19:55', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-09-18 16:19:55', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 10, '', '', 0, 133, 'robots=\nauthor='),
(188, 'KDO JE TO SEPTEMBER 2009', 'kdo-je-to-september-2009', '', '
Rodila se je 4. 4. 1959 v Novem mestu, odraščala je v Dolenjskih Toplicah. Na otroštvo jo vežejo lepi spomini. Kot prvošolka je zakorakala v Osnovno šolo Dolenjske Toplice, nato pa je svoje šolanje nadaljevala na novomeški gimnaziji. V mladosti se je ukvarjala skorajda z vsem, aktivna je bila na proslavah kot tudi v športu. V srednješolskih letih je bila tudi članica OZN-a in delala projekte za Krkine nagrade. Vpisala se je na Pedagoško akademijo, smer razredni pouk. Po končanem študiju se je vrnila nazaj v Dolenjske Toplice, kjer je bila učiteljica v tamkajšnji šoli. Kasneje se je vpisala še na Fakulteto za organizacijske vede in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Ko se je preselila v Novo mesto, se je zaposlila na Osnovni šoli Šmihel. Sprva je bila pomočnica ravnateljice, čez čas pa je bila tudi sama na čelu šole. Pot jo je vodila na Zavod za šolstvo, kjer je bila dve leti svetovalka. Zaposlila se je na RIC-u, zadnji dve leti je direktorica. Pravi, da se v svoji vlogi počuti sijajno, saj ima čudovito in ustvarjalno ekipo.
Z možem in sinovoma se je leta 2007 preselila v vinogradniški kraj Cerovec. Prosti čas najraje preživlja s svojo družino, obdeluje vrt in skrbi za živali. Na vprašanje, kako bi se opisala, je odgovorila: »Sem delovna, vztrajna, tolerantna in sprejemljiva.« Kar pa drži kot pribito. (B.V.)
Predrta guma na avtomobilu je bila uvertura v tokratno srečanje v Tangu. A tokrat ni reševal situacije Toni Mestnik, pač pa njegov mojster. Sabina Mali, Toni Mestnik in gostiteljica pa se nismo dali motiti in smo veselo uživali v slastnem kosilu in zabavnem klepetu. Tonija in Sabino povezuje moda. Ko se Sabina še ni rodila, je bil Toni maneken na Sejmu mode. Veliko zabavnih zgodb, ki spremljajo enega in drugega, smo slišali. Sabina je že pet let Novomeščanka in ima v Bršljinu svoj vizažijski studio MSSM. Kot pravi, se tu izvrsno počuti. Upa, da bosta tudi obe njeni sestri, na kateri je zelo navezana, prišli živet sem. Ob modi pa imata oba tokratna naša gosta rada glasbo. Toni se je v mladih letih preizkušal kot DJ, Sabina pa se pri Marku Pezdircu uči petja, napisal ji je tudi skladbo, ki jo lahko slišite na Youtubu. Skupen spomin so tudi smučanja na Veliki Planini, a nobeden več ne smuča. Ni časa, saj je tempo neusmiljen. Sabina ima veliko dela v studiju, kjer dekleta uči make upa, pravilne hoje, tudi če želite spremeniti izgled kar tako, je njen studio pravi naslov. Toni pa se pripravlja na sezono, ko bo potrebno zamenjati pnevmatike. Petnajst let je že tega, kar je vulkanizerstvo prevzel od očeta. Toni naju je presenetil z lepim šopkom in Sabina je bila vidno navdušena, hkrati pa je žalostno ugotavljala, da moški na te pozornosti danes vse preradi pozabljajo.
Kdo pravi, da se tudi najbolj črni scenariji ne morejo obrniti na bolje? Še nedavno zelo nevaren prehod za pešce, ki vodi v Ulico Ivana Roba, priča ravno o tem. V preteklosti se je tu zgodilo kar nekaj prometnih nesreč. Tod mimo poteka tovorni promet v Revoz, tako da je cesta močno obremenjena, poleg vsega hodi veliko šolarjev čez ta prehod v šolo. A kot kaže, so večletne težnje stanovalcev, da bi se zadeva le uredila, končno uslišane. Ob začetku šole so delavci pljunili v roke in vgradili posebne luči, ki osvetljujejo promet; tako je zelo lepo viden tudi ponoči. Da pa bodo vozniki še bolj pozorni, so namestili tudi oranžne utripajoče lučke nad znak, ki opozarja na prehod za pešce. (B.V.)
V Podbrezniku, kjer namenu predajajo še en stanovanjski stolpič, je podjetje Imos uredilo otroško igrišče. Prebivalci naselja, večinoma družine z malimi otroci, so navdušeni. Otroško igrišče je postalo prostor, kjer malčki uživajo, starši pa se spoznavajo. V Imosu pravijo, da bo naselje v kratkem pridobilo še nekaj novosti.
Preteklo je že kar nekaj časa, odkar so občinski uslužbenci izpraznili „stekleno“ stavbo in odkar so v LokalPatriotu pripravili zadnji koncert, ki je napovedal rušenje stavbe. Mladina se je sprijaznila, da je priljubljeni lokal na novi lokaciji. Stara stavba pa še kar stoji. Z odpadlim ometom in razbitim steklom gotovo ni v ponos mestu, kdaj bo porušena, se očitno ne ve. Zaenkrat slabo kaže, saj je razpadajoča stavba na novo polepljena z velikimi reklamnimi plakati. (B.V.)
Prebral sem, da me nekdo mrzi že od malih nog. In človek se mi je zasmilil. Namesto da bi nosil v svoji duši sonce, se je vanjo zajedla mržnja. In to do mene, ki me morda pozna le na videz. Iz časopisov, morebiti. Iz radijskih ali televizijskih oddaj. Pa sploh ni važno. Lahko je celo moj sosed, znanec, ki mu grem preprosto na živce. Ki me organsko ne prenaša. Pa se obremeni z menoj. Mrzi me, pomislite. To mora biti nekaj groznega: kadar koli me sreča, vidi ali sliši, se zbudi v njem gnev. Naraste mu pritisk. Srce mu začne hitreje biti. Morda mu gre celo na bruhanje. In to že od otroštva... Jaz pa izvem za to pred dnevi. In kar je najhuje: njegova mržnja ne zbudi v meni želje po tem, da bi skušal zvedeti, kdo me tako silno mrzi. Zakaj me mrzi? Ne obremeni me, kar bremeni njega. Le zakaj se kaznuje? Čemu se enostavno ne otrese mržnje, zaradi katere je manj srečen, kot bi bil brez nje? Mazohizem? Nepremostljiva travma, ki sem mu jo mogoče hote ali nehote povzročil v preteklosti s katerim od svojih dejanj ali ne dovolj premišljeno besedo? Zakaj se kaznuje na tako čuden način, zakaj trpinči samega sebe, zakaj se gloda, namesto da bi zaradi zlih dejanj trpel jaz? Poglejmo kdaj v svojo notranjost. Pospravimo v tej ropotarnici vse, kar ni naše. Kar nas potemni, jezi, nas spravlja v slabo voljo. Nihče nitoliko vreden, da bi se trpinčili zaradi njega. Mržnja ni negativno čustvo, naperjeno zoper drugega, ampak je črv, ki najeda našo lastno dušo. Mržnja zavzame prostor ljubezni, tovarištvu, prijateljstvu. Bremeni nas in tisti, zoper koga je uperjena, največkrat zanjo sploh ne ve. Je torej povsem nesmiselna. Je zrak. In mi smo tisti, ki ga mešamo. In če bolj mešamo, bolj smrdi.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-09-18 16:46:42', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-09-18 16:46:42', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 10, '', '', 0, 112, 'robots=\nauthor='),
(194, 'UGOTOVITEV', 'ugotovitev', '', 'Priznam. Prisegel sem, da bom ugotovil, zakaj Krka smrdi. Obljuba dela dolg in v maniri poštenjaka sem se lotil zadeve. Zbral sem kopico zakonov, predpisov, odlokov, direktiv, naredil seznam republiških in občinskih služb s področja varovanja voda in njene zaščite in obupal.Ne takoj. Sodu so izbile dno evropske resolucije o vodi, mokriščih, strnjenih v Naturi 2000. Če vse to zmešamo, pretresemo in primerno ohladimo, dobimo politično namero dobre volje, ki jo podpišejo župani občin ob naši zeleni lepotici. E, vidite, zato Krka smrdi. Ker se malo ali skoraj nič ne zgodi. Zato je to dober biznis. Zakaj? Zaradi denarja vendar! Primer: Mala vas. Dvajset hiš. Postopek: projektiranje kanalizacije v vsej svoji širini, zagotovitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna in po možnosti iz evropskih sredstev. Zbiranje soglasij, trasiranje, gradbena dela, nadzor, kontrola, končni preizkus, izdaja uporabnega dovoljenja. Za glavni vod. Plačilo, povečano za 30% od planiranega. Vendar plačano. Vsem. Kaj zdaj? Denar je potrebno dobiti nazaj. Kako? Rešitev. Od vsake bajte, ki se mora po odloku priklučiti v lastni režiji, proti plačilu 2000 evrov v poprečju. Potem pa vse skupaj izročiti komunali in ji lepo še vsak mesec plačevati. Povedano močno poenostavljeno. Zato Krka smrdi in bo še smrdela: zaradi dreka. Pa ne zaradi tistega, ki pride zadaj ven. Moj drugi jaz se mi je čisto blizu režal v obraz. "Zakaj pa si tu doma?" je zinil in zadah mu je smrdel kot Krka.
Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-09-18 16:47:31', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-09-18 16:47:31', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 10, '', '', 0, 139, 'robots=\nauthor='),
(195, 'BONTON PRI NASLAVLJANJU', 'bonton-pri-naslavljanju', '', 'Neznanega človeka praviloma vikamo od polnoletnosti dalje, saj s tem izražamo spoštovanje in ustvarjamo distanco. Če se poznamo že iz otroštva ali mladosti, navadno tikanje ohranimo tudi kasneje. Vikanje ali tikanje je malce odvisno tudi od situacije. Zgodi se, da vas bodo na vasi vsi po vrsti tikali in to pričakujejo tudi od vas. Ne pravimo zastonj, da zahtevamo dolžno spoštovanje, vikanje, »saj nisva skupaj krav pasla«. Tikanje lahko hitro zveni tako, kot da sogovornika podcenjujemo.
Od vikanja k tikanju lahko preidemo na predlog starejšega. Ženska lahko predlaga tikanje moškemu, razen v primerih, ko je moški skoraj dvakrat starejši od ženske. V zbrani družbi lahko tudi gostitelj, najstarejši ali najpomembnejši po položaju predlaga skupinsko tikanje. Včasih se tikanje v poslovnih odnosih ne obnese najbolje. Nekdo je zapisal, da je lažje reči »ti osel«, kot pa »vi osel«. Danes v družinah otroci svoje starše tikajo, včasih, ne še tako zelo dolgo nazaj, pa so jih vikali in celo onikali. Tikanje je pogosto med mladimi, sošolci, športniki, člani raznih društev itd. Tikanje je izraz bližine, neke vrste tovarištva. Od tikanja se redko preide nazaj na vikanje, zato dobro premislimo, preden ga predlagamo, predvsem v poslovnem svetu. Seveda pa predlog velja potem v obe smeri, oba sogovornika se potem tikata.
Kadar koga nagovarjamo, vikamo, ga vedno poleg imena naslavljamo s tovariš ali gospod. Včasih se je v rajnki Socialistični federativni Jugoslaviji vse uniformirane in uradne osebe naslavljalo s tovarišicami ali tovariši. Po osamosvojitvi Slovenije smo v prej kot dveh letih tovarišice in tovariše zamenjali z gospemi in gospodi. V nobeni komunikaciji, pogovorni, pisni, poslovni, osebni, pa naj ne manjkajo besede: prosim, hvala, oprostite in izvolite.
Prihodnjič več o naslavljanju in nagovarjanju tudi v drugih kulturah.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-09-18 16:49:02', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-09-18 16:49:02', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 3, '', '', 0, 59, 'robots=\nauthor='),
(196, 'NA TRGU', 'na-trgu', '', '
Novomeški Glavni trg, ozek in dolg, je pravšnji za organizacijo koncertov, saj sodi med najlepša koncertna prizorišča v Sloveniji. Zavod Tovarna, ki je koncert organiziral pod vodstvom Primoža Žižka, je poskrbel, da so na trgu nastopili Kok Band, PopMlad, Big Foot Mama ter zvezda večera, hrvaški pevec Tony Cetinski. Koncert si je ogledalo nekaj manj obiskovalcev kot lansko leto, a vseeno jih je bilo še vedno več kot 2000. Organizatorji upajo, da bo naslednje leto boljše, in so že začeli načrtovati dogodek.
ParkLiga kot enodnevni športni praznik z izjemnim izborom raznolikih športov zadovoljuje amaterski način ukvarjanja s športom. Je tudi edina novomeška prireditev, ki povezuje šport z dobrodelnostjo. V organizaciji Društva novomeških študentov je bilo letošnje ključno poslanstvo ParkLige donacija socialno ogroženim študentskim družinam iz Novega mesta. Udeleženci so se pomerili v odbojki na mivki, malem nogometu, košarki, teku. Na samem prireditvenem prostoru je potekala tudi vadba indoor cyclinga, sobnega kolesarjenja, ki je potekala pod vodstvom Simona Zupančiča.
Podvodni sesalci, kot nekateri rečejo tistim, ki čistijo rečno ali morsko dno, imajo polne roke dela, ko se lotijo le-tega. To velja tudi za novomeški Klub za podvodne aktivnosti (KPA), ki je prvo soboto v septembru pripravil EKO akcijo Krka 2009 pri Mršeči vasi. Akcije se je udeležilo okoli 70 potapljačev, vendar je bilo “mokrih” le polovica. Potapljači so s Krkinega dna potegnili stvari, ki jih brezvestneži odvržejo na obrežja, narasla reka vse to zakrije in odnese. Tako so na suho potegnili več starih kosov železja pa tudi prometne signalizacije in steklovine. V popoldanskih urah so pripravili še druženje z ostalimi udeleženci, vsi skupaj pa so se krepčali z dobrotami, nastalih izpod domačih pridnih rok.
Festival filma, ki je letos prvič potekal v Novem mestu, je pritegnil številne udeležence in tudi obiskovalce. Udeleženci festivala so od jutra do večera snemali kratke filme, se zabavali na snemanjih in spoznavali filmsko delo. Igralci in vsi ostali, ki so pripomogli k snemanju novih kratkih filmov, so delovali pod mentorstvom Roka Bička in Janeza Lapajneta, ki sta jim predstavila osnove nastajanja filma. Vsak večer festivala je potekala tudi video projekcija nekaterih slovenskih filmov, med drugimi tudi novomeških, kot sta Milice in Spomini mame Manke, ki jo že vrsto let upodablja Sašo Đukić.
Na uvodni tekmi prve državne lige so rokometašice Krke, ki jih bo v tej sezoni vodil Salvador Krajnčič, v športni dvorani Marof premagale ekipo ŽRK Celje Celjske mesnine. Že ob polčasu so Krkašice vodile s šestimi zadetki (16:10), do konca pa prednost samo še povečevale do končnih 37:23. Kar enajst Krkinih igralk se je vpisalo med strelke, najučinkovitejša je bila Mojca Derčar s sedmimi goli, Tanja Čigoja jih je dosegla 6, Tjaša Nadu pa 5. Odlično je branila Špela Murn, po zamenjavi pa tudi Karmen Korenič. Sredi tekme je Ženski rokometni klub Krka doživel še obisk inšpekcije in kot organizator javne prireditve pregled uspešno prestal. V 2. krogu (19.septembra) bodo rokometašice Krke znova igrale na domačem terenu, v Marofu bodo gostile ekipo Kočevja, v 3.krogu (3.oktobra) pa bodo gostovale v Zagorju.
Dober mesec dni priprav je za nami, pri tekmah, ki jih igramo v teh dneh, pa je pomembna predvsem pazljivost, da se kdo od igralcev ne poškoduje. Tudi minutaža bo med sezono drugačna, kot je zdaj,“ pojasnjuje Aleksander Džikić, trener, ki bo v tej sezoni vodil člansko moštvo Košarkarskega kluba Krka. Krka bo po izpadu iz regionalne lige NLB to sezono igrala le v državnem prvenstvu in
pokalnem tekmovanju, a kot pravi Džikić, to ni nujno slabo. „Lani so poškodbe Krki preprečile vstop v finale in s tem vstopnico za ligo NLB. Toda ekipa za novo sezono je precej spremenjena. Novi igralci, nov trener, zagotovo je v tem nekaj dobrega. Potrebujemo pa čas, da se spoznamo in uigramo.“ V KK Krka so zadovoljni, da so v klubu ostali vsi trije izkušeni igralci – Novomeščana Jure Balažič in Simon Petrov ter Davor Marcelič, novinci v Krkinem zeleno – belem dresu pa so Uroš Lučić, Uroš Nikolić, Miloš Marković in Mirza Sarajlija. Liga UPC se začne 10.oktobra, Krka pa bo prvo tekmo igrala doma proti Elektri Esotech.
Kolesarski klub Adria Mobil je prvo septembrsko nedeljo izpeljal drugo dirko med Ljubljano in Zagrebom, na najvišji zmagovalni stopnički pa je tako kot lani stal Robert Vrečer. Lani sicer še ni bil v dresu Adrie Mobil, letos pa je torej zadovoljil željam organizatorja in stal na najvišji stopnički. Drugo mesto na dirki, ki se je začela na Ljubljanskem gradu, končala pa po vzponu na Sljeme nad Zagrebom in vzponu na Medvedgrad, je osvojil Hrvat Hrvoje Miholjević. S tretjim mestom je ekipni uspeh Adrie Mobila na tej 200 kilometrski preizkušnji zaokrožil Kristjan Fajt. »Z organizacijo dirke, ki bo pripomogla k utrditvi odnosov med glavnima mestoma sosednjih držav, ima prireditev poleg športnega tudi globlji pomen, ki ga velja negovati tudi v prihodnje. Zato si želimo, da bi prireditev zaživela in postala tradicionalna,“ dodajajo organizatorji, v upanju, da jim bo prihodnje leto res uspelo dirko izpeljati tudi v nasprotni smeri, torej iz Zagreba do Ljubljane.
Ulica, ki poteka desno od Šentjernejske ceste, je po novomeškem pesniku in esejistu Antonu Podbevšku poimenovana od leta 1993, po njem pa je poimenovano tudi novomeško gledališče Anton Podbevšek Teater.
Anton Podbevšek se je rodil 13. junija 1898 na Grmu pri Novem mestu in velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika, vzornika Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov.
Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 je odšel na italijansko fronto, po vojni pa je nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. Deloval je večinoma kot časnikar, med leti 1952 in 1972 pa kot oskrbnik SAZU. Septembra leta 1920 je še z nekaj drugimi vidnejšimi novomeškimi kulturniki pripravil avantgardistično prireditev, znano kot Novomeška pomlad, katere plod je bila tudi prva pokrajinska umetniška razstava v Novem mestu, nad katero je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Otvoritev te razstave je bila 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. O Novomeški pomladi je bil leta 1989 posnet tudi film z naslovom Veter v mreži, ki ga je režiral Filip Robar Dorin. V filmu med mladimi intelektualci izstopa zlasti Anton Podbevšek, ki je tako kot v polavtobiografskem romanu Novo mesto upodobljen v liku Andreja Vrezca. Anton Podbevšek je imel pomembno vlogo pri izdajanju revije Trije labodje, ki so jo leta 1921 začeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu in je bila logično nadaljevanje Novomeške pomladi. Revija naj bi Podbevšku služila kot odskočna deska za izgradnjo lastne generacije, a se je že kmalu po izidu prve številke sprl z Josipom Vidmarjem, ki si je prizadeval za uveljavitev in objavljanje »čiste umetnosti«. Podbevšek je izstopil iz uredništva ter ustanovil lastno revijo Rdeči pilot. Leta 1925 je izšla njegova edina pesniška zbirka Človek z bombami, ki kot posledica njegove mladostne zagnanosti predstavlja vrhunec njegove lirike. Uredil je etnološko-historični zbornik Dolenjska metropola Novo mesto in antologijo Slovenska lirika, pisal pa je tudi o impresionistih Ivanu Groharju in Rihardu Jakopiču. Umrl je 14. novembra 1981 v Ljubljani. Del njegove rokopisne zapuščine hrani Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu.
Vir:Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/.TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 81.
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-09-18 17:20:26', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-09-18 17:20:26', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 10, '', '', 0, 133, 'robots=\nauthor=');
INSERT INTO `jos_content` (`id`, `title`, `alias`, `title_alias`, `introtext`, `fulltext`, `state`, `sectionid`, `mask`, `catid`, `created`, `created_by`, `created_by_alias`, `modified`, `modified_by`, `checked_out`, `checked_out_time`, `publish_up`, `publish_down`, `images`, `urls`, `attribs`, `version`, `parentid`, `ordering`, `metakey`, `metadesc`, `access`, `hits`, `metadata`) VALUES
(204, 'V SLOGI JE MOČ', 'v-slogi-je-mo', '', 'V teh oktobrskih dneh so bili novomeški Romi deležni precejšnje pozornosti, bolje rečeno visokih obiskov, ki s seboj potegnejo tudi medije. Veliko se piše, govori ... Novomeški Romi so dobili tudi prvo žensko predstavnico v občinskem svetu, dobili so nekaj kilometrov asfalta ...
Nekajkrat sem bila v romskih naseljih, ki so v naši občini zelo raznolika. Nekje vzorno, prestižno urejene hiše s cvetličnimi vrtovi, drugje kolibe, zbite iz desk, strehe, ki puščajo, blato, potepuški psi, razigrani otroci. Ob zadnjem obisku v Brezju me je pretresla zgodba mlade Romkinje z multiplo sklerozo, zanjo in sinčka skrbi mož »civil«. Skromna koliba, brez osnovnih pogojev bivanja, higienski minimum pod ničlo. V skupino Ženska – Ženski, ki deluje v okviru društva Julija (namenjena je boljšemu komuniciranju z Romi), so vključene tudi Romkinje, katerih razmišljanja in delovanja so nam v veliko pomoč pri razumevanju njihovih vrednot. Družina, otroci, mama so njihove neizmerne ljubezni. Toplina in nežnost. Občutek drugačnosti jim je v breme, ki ga skrijejo za nepropusten zid. Nezaupljivost, razočaranje. Vrsta težav, od bivalnih, neobiskovanja šole do nedela, vsakogar pahne v malodušje. Ni vse v tem, da nekomu daješ denarno podporo in misliš, da je s tem vse rešeno. Pogovarjala sem se z mlado mamico in jo vprašala, če otroci hodijo v šolo. Skomignila je z rameni, odkimala z glavo in se nasmejala. Rekla sem ji, da če jaz ne bi pošiljala otrok v šolo, bi sledile sankcije. Veselo mi je odvrnila, da ona ne ve nič o tem.
Že vrabci na srehah čivkajo, da je v znanju moč, in verjamem, da bomo tudi mi morali Rome še prepričati v to. Opazne so razlike med mladimi Romi, ki se izobražujejo in imajo ambicije v življenju. Potrebujejo spodbudo, pomoč pri tem, kako to narediti, potrebni so delo, vztrajnost in potrpljenje. Ni vse v tem, da nenehno daješ ribo, naučiti se je potrebno ribo uloviti. Poznam vrsto prizadevnih posameznikov, ki delujejo po tem principu, a žal celoten sistem ne deluje tako. In leta tečejo, generacije prihajajo in odhajajo, tudi Romske. Zamujenega se ne da nadoknaditi, a glejmo naprej in premaknimo na bolje – to pa lahko storimo le, če je volja na obeh straneh. Slogan »V slogi je moč« velja tudi v tem primeru. Toda, kako jo le doseči?
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-10-20 20:24:03', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:24:03', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 9, '', '', 0, 114, 'robots=\nauthor='),
(205, 'KDO JE TO OKTOBER 2009', 'kdo-je-to', '', '
Rodila se je kot prva izmed štirih sester 6.1.1976 v Novem mestu. Že kot osnovnošolka se je vozila v 25 kilometrov oddaljeno Novo mesto na ure klavirja. Takoj po osnovni šoli je začela prepevati v lokalnem narodnozabavnem ansamblu, ki je v svoji karieri dosegel kar nekaj prvih mest na narodnozabavnih lestvicah radijskih postaj. Po osmih letih, ko je skupina razpadla, je začela obiskovati ure solo petja. V istem času je nastal novomeški kvartet, ki je kmalu prebil lokalno sceno in nastopil najprej na televizijski oddaji Orion, leta 2004 pa požel tudi zmago na Slovenski popevki. Igra tudi kontrabas in je članica novomeškega simfoničnega orkestra. Od mladih nog je sanjala, da bi postala tonska tehnica in izbirala glasbo na radiu. Želja se ji je uresničila po končani gimnaziji, ko je začela delati na Radiu Krka. Šolanje je nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in se, sicer šele ob koncu študija, preselila v prestolnico, kjer je izza drsnih potenciometrov prestopila za mikrofon kot voditeljica programa in novinarka. Ker je njen moto, da je radio droga, je ostala zaprisežena radijka. Trenutno vodi nočni program na Radiu 1 in pripravlja novice za več radijskih postaj po Sloveniji. Ostaja razpeta med Novim mestom in Ljubljano. Pred nekaj leti pa je našla nov izziv - fotografijo. Tako večino prostih večerov preživi pod odri različnih glasbenih izvajalcev.
Tokrat sta se v restavraciji Tango na Otočcu srečala direktorica Razvojno izobraževalnega centra Meta Gašperšič in upokojeni predsednik Obrtne zbornice Novo mesto Ivan Krajnc. Ivan že nekaj let zasluženo uživa v pokoju, večino časa pa preživi na vikendu v Gabrju. Izučeni mizar, ki je želel študirati glasbo, še vedno rad dela z lesom, obdeluje vinograd in sadovnjak. Bil je tudi prvi Slakov kitarist, kitaro tako še vedno rad prime v roke, ko se zbere družba v Gabrju. Pripovedoval nam je zanimive zgodbice s svojih potovanj po svetu, anekdote iz mladosti. Nekaj jih je objavljenih tudi v novi knjigi Slavka Dokla. Meti je podaril košarico z domačimi orehi, jabolki in dvema Doklovima knjigama, ona pa mu je podarila knjigo Rasta Božiča Mesto situl in nekaj brošur, prospektov o dejavnostih, ki jih organizirajo za starejše, kar je Ivana zelo zanimalo. Z ženo se bosta z veseljem udeležila potopisnih predavanj in delavnic, ki jih organizirajo v RIC-u v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pogovor je tekel tudi o skupnih znancih, obdelovanju vinograda, cvičku, ki ga radi pijejo tudi Ivanovi prijatelji v Italiji, potovanjih. Ivan pravi, da je zaključil s potovanji, Meta pa načrtuje potovanja, ko bo v pokoju. Družno smo ugotovili, da današnji družbi primanjkuje socialnega čuta in več enotnosti. Sicer pa oba sogovornika menita, da je najpomembnejše zdravje in da je ob tebi nekdo, ki ti v težkih časih stoji ob strani.
Pravijo, da kdor čaka, dočaka ... A očitno s pločnikom in kolesarsko potjo do pokopališča v Srebrničah ni tako. Mnogi čakajo na dan, ko bo ta nedokončana investicija zaključena. Tisti, ki se na pokopališče odpravijo peš, so ogorčeni, da teh nekaj metrov pločnika ni moč dokončati. Ravno tako sta upravičena nezadovoljstvo in zgražanje nad tem, da že vrsto let ni volje ne denarja za tistih nekaj uličnih luči na poti od avtobusne postaje do Drske, največje stanovanjske soseske v mestu.
»Drevored, ki je zasajen ob cesti proti Prečni, je lep,« pravi naš bralec Aleš, a drevesa ni dovolj le posaditi, potrebno jih je tudi negovati, oblikovati krošnje ... A to je očitno že preveč?
Za tiste, ki imajo slabe reflekse, radi rečemo, da reagirajo kot crknjen konj. Bogme, takšnih kljusetov je pri nas kar veliko. Kako si lahko sicer razlagamo, da propadajo podjetja drugo za drugim, pa ni nekih pravih odzivov. Da tekstil v Sloveniji nima šans preživeti, vedo celo vrabci že najmanj dvajset let, a se ni nihče zganil do včeraj. A takrat več ni bilo pomoči za več tisoč delavcev Mure. Beti v tem potapljanju podjetij nihče niti ne omenja več. Ko so pred leti pristale ne cesti črnomaljske delavke Beti, je bilo dvignjenega nekaj časopisnega, radijskega in televizijskega prahu, nato medijski molk. Če se ne motim, je takrat v enem od krajev med belimi brezami zasedala celo Janševa vlada, ki je kot pandemija potovala po slovenskih pokrajinah, da bi dokazala in pokazala, kako ji je za enakomerni razvoj slovenskih dežel. Beli Kranjci smo pač takšni, da celo iz nesreče ne znamo narediti velikega dogodka, iz katerega bi lahko potegnili kakšne koristi. Pa se ne gre čuditi, da smo pozabljeni od boga in države. Bela krajina nima tam v Ljubljani, kjer sta škarje in platno, glasnega predstavnika za stike z javnostjo. Še manj koga, ki odloča o denarju. Nima politično vplivnega osebka, dobrega lobista. Človek ima občutek, da se tam, kjer bi morali biti vplivni Belokranjci, pojavljajo Barbike in Keni, ki dobro obvladajo medije in imajo veliko smisla za medijske spektakle, manj pa za potrebe na sončni strani Gorjancev živeče državljane. Bela krajina je bila in je delno še danes za lipicanski delček slovenskega ljudstva Indija Koromandija. Mleka in medu Belokranjci medse povabljeni politični eliti sicer ne ponujajo za dobrodošlico, a pogače, janjci, odojki in slastna vina ob njihovih obiskih šibijo z belimi prti pogrnjene mize. Lepo vas prosim: bi verjeli revežu, ki vas postreže po kraljevo, da je res revež? Kje pa: takšno obnašanje vzbudi celo zavist, češ, glej jih, kljukce: svet je v recesiji, oni pa živijo kot v raju.
P.S. Moja sorodnica je pošiljala v Ameriko pisma s slikami porušene bajte in z besedilom, da jemo kamenje in strgamo mah z dreves za čaje, samo da bi ji brat poslal kak v rudniku zasluženi dolar. Na to bi se bilo treba večkrat spomniti.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-10-20 20:34:42', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:34:42', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 9, '', '', 0, 88, 'robots=\nauthor='),
(210, 'NAŠE ZLATO', 'nae-zlato', '', 'Priznam. Že v rani mladosti sem slišal, da so otroci naše največje bogastvo. Ta izrek me je spremljal vse dosedanje življenje, pa čeprav se že kot otrok s tem nisem strinjal. Pa veste, zakaj? Zato, ker kadar sem kaj razbil, namenoma pokvaril ali ušpičil kakšno oslarijo, sta me starša kaznovala. Seveda primerno prestopku. In kadar je bil delikt le prehud in kadar pridiga ni pomagala, me je oče dal čez koleno. Ja, nažgal me je po zadnji plati, da sem si zapomnil. Ali ste že slišali, da se največje bogastvo tepe? Preteči je moralo petdeset let mojega življenja, da so največji umi našega prostora spoznali, da se otroke vsesplošno pretepa in da je zdaj tega zakonsko konec. Televizijski ekran sem skoraj prelizal od veselja, z radiom sem skoraj plesal po sobi, ko sem poslušal besede, da je to končano. Še več. To, da bodo otroci imeli lahko po dve mami ali pa po dva ata, je utelešenje same narave. Vsaj tako so trdili največji umi in jaz sem jim verjel. Potem sem ga zagledal. „Bedak!“ je zarjul moj drugi jaz, ki je ves čas, ko sem to pisal, stal za mojim hrbtom. „Jutri ti bom pokazal rezultate gobezdavega načina vzgoje otrok, uresničevanja njihovih ustavnih pravic na temeljih najsodobnejšega evropskega pedagoškega dela. Potem bom pa videl, če si boš upal to zapisati,“ je še rekel in odšel.
Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-10-20 20:36:01', 62, '', '2009-10-20 20:43:05', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:36:01', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 4, 0, 9, '', '', 0, 118, 'robots=\nauthor='),
(211, 'LETEČI NORCI IN AFNE', 'letei-norci-in-afne', '', '
Na novomeškem Šolskem Centru so ponosni tudi na svojo plesno skupino Afne ter akrobatsko skupino Leteči norci. Z začetkom novega študijskega leta se je kar precejšni del obeh ekip poslovil. Na tekmi ŠKL- ja sta se skupini poslovili od “starih” članov, hkrati pa vabita vse, ki vas zanima to, kar Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, počneta, da se jim so vam naše storitve na voljo neprekinjeno 24 ur pridružite.
', '', 1, 1, 0, 22, '2009-10-20 20:45:17', 62, '', '2009-10-20 21:31:57', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:45:17', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 3, 0, 25, '', '', 0, 89, 'robots=\nauthor='),
(212, 'LUKA RAZVESELIL OTROKE', 'luka-razveselil-otroke', '', '
Novomeščan Luka Klobučar, sicer aktivni zbiratelj LEGO kock ter član kluba Kocke.si, je ob koncu tedna otroka razveselil otroke v Splošni bolnišnici Novo mesto. Pri zbiranju denarja za nove kocke, ki jih je Luka poklonil, si je pomagal s prodajo cvetja in prostovoljnimi prispevki občanov ter prijateljev. Sicer pa v klubu Kocke.si že pripravljajo razstavo kock in izdelkov iz njih, a o tem nam bodo kaj več povedali drugič.
Lep nedeljski dan je na Otočec privabil okoli 320 tekačev in pohodnikov, ki so se pomerili v različnih disciplinah. Najmlajši udeleženci so se zapodili po krogu, ki je bil za njih pripravljen na igrišču, malo večji po 400 metrov dolgi progi, odrasli pa so se podali na osemkilometrsko progo. Pri ženskah je slavila mlada sevničanka Katarina Gorenc, pri moških pa novomeščan Primož Kobe, ki niza vrsto odličij doma in v tujini.
V različnih deželah veljajo različna pravila pri osebnem nagovoru poleg pozdrava. Na Danskem, v Grčiji, Španiji in v Franciji že ko pozdravimo, dodamo priimek osebe. V Franciji, če osebe ne poznamo po imenu in priimku, bomo dodali mademoiselle, madame ali monsieur. V Španiji pa señora/señorita ali señor. V Italiji bodo priimku v znak spoštovanja in laskanja dodali še dottore, professore, ingegnere, pa čeprav nimate doktorske disertacije ali zdravniške ali profesorske diplome ali poklica inženirja. Na Finskem, Švedskem in Norveškem zadostuje pozdrav brez dodatka imena. V Turčiji je vljudno, če poleg pozdrava dodamo še gospa ali gospod pred imenom. V Veliki Britaniji navedemo poleg pozdrava še priimek osebe in pazimo pri naslavljanju dostojanstvenikov, da pravilno uporabimo njihov pripadajoči naziv. Kneza bomo naslavljali Visokost, vladajočega kneza Njegova Svetlost, šefa države Vaša Ekscelenca, šefa vlade ali šefa parlamenta Vaša Ekscelenca države ali Vaša Ekscelenca parlamenta, ministre, ministrice naslavljamo z gospe in gospodje ter polnimi imeni in priimki, veleposlanika in soprogo z Vaša Ekscelenca in Njena Ekscelenca, papeža Njegova Svetost ali Vaša Svetost, kardinala njegova Eminenca, po cerkveni hierarhiji mu sledi gospod nadškof ali metropolit, škofa naslavljamo Ekscelenca ali vzvišeni gospod škof. Pri nagovoru cerkvenih osebnosti od 2. Vatikanskega cerkvenega zbora dalje ne uporabljamo več naslovov ekscelenca, presvetli, prevzvišeni. Po cerkveni hierarhiji ima najvišji naslov papež, ki ga naslavljamo, kot sem že prej omenila, z Njegova Svetost. V Sloveniji navadno strokovni naziv uporabimo za imenom in priimkom, znanstveni naslov magister (mag.) ali doktor znanosti (dr.) pa pred imenom in priimkom. V tujini pridobljen strokovni in znanstveni naslov velja, če je diploma priznana tudi v Sloveniji. Za strokovne in znanstvene nazive se v pisni komunikaciji uporabljajo okrajšave. Akademski, častni in plemiški naslovi se navajajo pred imenom osebe. Prihodnjič pa več o oblačenju.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-10-20 20:50:50', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:50:50', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 2, '', '', 0, 58, 'robots=\nauthor='),
(215, 'DALMATINOVA ULICA', 'dalmatinova-ulica', '', 'Po drugi svetovni vojni je z rušenjem treh stavb nastala ulica, ki je od leta 1955 poimenovana po protestantskem pisatelju in teologu Juriju Dalmatinu. Pred tem je bila na njenem mestu le pešpot brez imena. Dalmatinova ulica poteka od Novega trga za hotelom Krka do Kapiteljske ulice in obsega tri hišne številke.
naslovnica Dalmatinove Bibilije
DALMATIN Jurij protestantski pisatelj, teolog, prevajalec
Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču, ki ga je navdušil nad protestantizmom. Leta 1565 je odšel v samostansko šolo Bebenhausen na Württemberškem, leta 1566 pa se je vpisal na univerzo v Tübingenu, kjer je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. Bakalavreat je dosegel leta 1569 in istega leta tudi magistriral. Pri učenju materinščine ga je kot mentor in prijatelj spodbujal Primož Trubar. Že s petindvajsetim letom je začel prevajati svetopisemska besedila in tako leta 1572 v Ljubljano poslal prevod Mojzesovih knjig (po nekaterih virih le prvo knjigo). Istega leta je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Bil je tudi nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta. Posebno skrb je namenil pisanju slovenskih cerkvenih pesmi, iz nemščine pa je prirejal Lutrove pesmi. Prvo njegovo natisnjeno delo v slovenščini je bila pesem Ena serčna molitev zuper Turke, ki je bila objavljena v Trubarjevi pesmarici leta 1574. V Trubarjevi zbirki Tri duhovske pejsni, ki je izšla leta 1575, je bilo objavljenih šest Dalmatinovih pesmi, med njimi tudi prepesnitev Lutrove pesmi Naša bramba je Gospud Bug. Jurij Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo, ki je izšlo leta 1584 v Wittenbergu na Saškem s polnim naslovom Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Nadvojvoda je namreč tisk Biblije v Ljubljani prepovedal, zato je zaradi nevarnosti zaplembe vseh 1500 izvodov Biblije prišlo v domovino skritih v vinskih sodih in skrinjah, ki so jih hkrati ščitili pred vlago in poškodbami. Prodajna cena izvoda je bila 4 goldinarje in 30 krajcarjev, za kar so v tistem času lahko kupili par dobrih volov. Dalmatinov prevod Biblije predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti in je bil podlaga za kasnejše izdaje Biblije v naslednjih stoletjih. Od 1500 izvodov je po svetu ohranjenih približno 80 izvirnih primerkov Dalmatinove Biblije, od tega hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto en izvod. Umrl je 31. avgusta 1589 v Ljubljani, star le okrog 42 let.
vir:
Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/. TONČIČ L.:
Novomeške ulice 1994, str. 66.
', '', 1, 1, 0, 10, '2009-10-20 20:51:40', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:51:40', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 9, '', '', 0, 110, 'robots=\nauthor='),
(216, 'OKTOBER 2009', 'oktober-2009', '', ' GAL
Sem Gal, rodil sem se 14. junija 2009, točno 3 dni pred tretjim rojstnim dnevom sestrice Lie. Sestrica me ima zelo zelo rada, najbolj všeč mi je, ko mi daje poljubčke na moje male nogice. Sem namreč zelo žgečkljiv. Pravijo, da sem mali raziskovalec, ker me zanima vse, kar se dogaja okoli mene.
NEJA
Mesec dni prezgodaj sem prišla na svet, a moji sestrici Nika, ki je že šolarka, in Lea, ki hodi v vrtec, sta me bili zelo veseli. Pa tudi mamica in očka sta srečna, saj pravita, da sem pridna punčka,res pa je, da rada spim.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-10-20 20:56:29', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-10-20 20:56:29', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 8, '', '', 0, 126, 'robots=\nauthor='),
(217, 'POMEMBNA MEDNARODNA ZMAGA', 'pomembna-mednarodna-zmaga', '', '
Igralka Badmintonskega kluba Tom Mirna Špela Silvester je na mednarodnem turnirju na Cipru dosegla največjo zmago v svoji karieri, potem ko je bila v finalu boljša od Španke Caroline Marin 23:21, 23:21. To je za Špelo prvi osvojen mednarodni turnir evropske serije, z zmago pa potrjuje svojo vrnitev v vrhunski badminton. Njen cilj je, da bi se do konca sezone prebila med 100 najboljših na svetu, kar naj bi bilo dobro izhodišče v boju za nastop na Olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu.
Agencija za šport Novo mesto je v sodelovanju z OKS – Združenjem športnih zvez v začetku meseca na stadionu Portovald pripravila že tretjo mini olimpiado. Otroci iz novomeških vrtcev so se pomerili v štirih različnih igrah - teku na 200 metrov, štafetnih tekih, skokih in mini olimpijskem kvizu. Z otroci, ki so spoznavali vrednote olimpizma, se je družil tudi profesionalni kolesar Uroš Murn, ki je malim nadebudnežem približal kolesarski šport, zmagovalci mini olimpiade pa so bili prav vsi, ki so sodelovali. Seveda so si najmlajši prislužili tudi nagrade, ki jih bodo spominjale na sodelovanje na prireditvi.
Nedavno je zmagal na Grajskem teku na Otočcu, ponaša se z nazivom aktualnega absolutnega prvaka Dolenjske v tekih, z nasmehom na obrazu pa se spominja lanskega maratona v Berlinu, kjer si je s časom 2:29:24 pritekel še naziv dolenjskega rekorderja v maratonu. Novomeščan PRIMOŽ KOBE je zdaj pred novim izzivom. 1. novembra bo namreč na štartu ene največjih tekaških prireditev na svetu, maratona v New Yorku. Poleg njega bosta na njem sodelovala tudi Joaquin Lopez in Ivica Pedišič, prav tako tekača novomeškega društva Fit klub, ki ga sicer vodi Primož. »Zaradi dveh milijonov gledalcev, ki se zberejo ob progi, je poleg olimpijskih iger in svetovnega prvenstva maraton v New Yorku največje doživetje, ki ga lahko tekač doživi,« pravi Primož in dodaja: »Pripravljam se že od marca, ampak na treningu nikoli ne pretečem takšne dolžine, kot je dolžina maratona, ker bi bilo enostavno preveč. Iztrošil bi svoj organizem. Približno 80-90 km na teden pretečem, treniram pa dvakrat dnevno,« pravi Primož, ki je tudi sam svoj trener, čeprav včasih pravi, da bi potreboval koga, ki bi ga spremljal in mu še dodatno svetoval. Na maratonu v New Yorku Primož pričakuje čas pod dvema urama in 25 minut, kar pa je že zelo blizu norme za nastop na Olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo, takšno klasično? Danes, v času SMS-ov, mailov, klasična pisma žal izumirajo. Zato verjamem, da že dolgo niste napisali pisma, prav gotovo pa ne dedku Mrazu. Sprašujem se, če to s pomočjo staršev današnji otroci sploh še počno? Spominjam se vznemirjenosti, priprav in pričakovanj, ko sem to počela sama kot otrok in kasneje, ko sta z mojo pomočjo »pisala« moja otroka. Prednovoletni čas, z vonjem po božični potici in pričakovanjem novega leta v meni budi otroka, ki še vedno verjame v dobro, lepo ... v pravljice. Le da so moje želje danes bistveno drugačne kot nekoč. In če bi danes pisala dedku Mrazu, moje želje ne bi bile materialne.
Želela bi, da bi dobri mož imel moč poskrbeti, da bi bila minimalna plača 600 evrov, da se zanjo ne bi bilo treba boriti na ulici, da bi bil sleherni otrok deležen njegove pozornosti... Želela bi, da bi bile vrednote, kot so poštenost, humanost, širokosrčnost, prijateljstvo, odlika vseh ljudi, da nam ne bi bilo vseeno ...
Želela bi, da bi pravljični mož s sivo brado poskrbel za vse bolne, da bi zmanjšal čakalne vrste, da bi bil v našem zdravstvenem sistemu človek res na prvem mestu. Želela bi, da bi bili naši graditelji cest sposobnejši, učinkovitejši, da bi bilo čim manj brezobzirnih voznikov, prometnih nesreč... da bi mladi verjeli v lepši jutri, ne pa zaman stali v vrstah za službo. Želela bi, da bi naše mesto resnično postalo metropola, da bi znali izkoristiti priložnosti, ki jih ima, da to postane. Da bi v volilnem letu, ki prihaja, dobili župana – županjo, ki bi zmogel - zmogla mesto potegniti iz sivine, ki ne bi obljubljal-a, pač pa zavihal-a rokave ...
Neskončno želja, ki bi jih lahko nizala eno za drugo... A dobri, stari dedek Mraz ima preveč dela, da zadosti skromnejšim otroškim željam! In prav je tako. Nam, starejšim, pa ostane, da za uresničitev svojih želja poskrbimo sami! Zato vam želim, da v letu 2010 zberete čimveč pozitivne energije, delovnega elana, zdravja in sreče, da boste uresničili svoje želje!
', '', 1, 1, 0, 12, '2009-12-18 08:16:44', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:16:44', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 8, '', '', 0, 110, 'robots=\nauthor='),
(221, 'KDO JE TO DECEMBER 2009', 'kdo-je-to-december-2009', '', '
Na svet je prijokala v znamenju ribe v novomeški porodnišnici. Spomini na otroštvo so lepi, vezani na gimnastiko, vz- trajno vadbo z Ružo Kovačič. Na medicinski srednji šoli se je odločila, da se preusmeri na vzgojiteljsko. Odločila se je prav, saj ji je delo z otroci užitek in inspiracija. Višjo šolo je končala ob delu. Po zaposlitvi v vrtcu v Mirni peči pa se je odločila za samostojno pot, saj je svojo kreativnost in ustvarjalnost želela deliti z vsemi otroci, ne le s skupino v vrtcu. Na Vašem kanalu sta s Sebastjanom Podobnikom pred devetimi leti začela z otroško oddajo Tralalaja štiri. Z Janijem Lipičnikom sta skupaj ustvarjala glasbo za najmlajše, Jani je zaznal njene sposobnosti in jo spodbujal. Štiri leta je že na »samostojni poti« in, kot pravi, uživa v delu otroške animatorke, uživa v glasbi, vodi otroške prireditve, obiskuje vrtce in šole. Je tudi avtorica besedila himne Dežele JUJU in upa, da bo kmalu izdala lastni CD. Je mama dveh najstnikov, hči gre po maminih stopinjah, sin pa je umetniška duša. V prostem času jo najdete na fitnesu, v družbi prijateljev, rada pa je tudi sama z dobro knjigo.
V času veselega decembra sta se v okrašeni Restavraciji Tango srečali upokojenki Ana Bevc in Sonja Zadnik. Sonja je Ano prepoznala takoj, saj sta mladost preživeli v isti fari. Sonja, ki je bila zaposlena v novomeški bolnišnici, se je upokojila pred kratkim, tako da šele spoznava prednosti, ki jih prinaša to obdobje. Sedaj, pravi, ima čas, da se posveti peki piškotov, rožam, ki jih sama vzgaja iz semen, z možem pridno obdelujeta vinograd. Še vedno je aktivna v krajevni skupnosti in je aktivistka pri Rdečem križu. Najbolj je vesela, ko jo obiščeta hčeri. Ani je podarila prekrasno lončnico, ki jo je sama vzgojila, in domače piškote. Ana še vedno deluje v društvu Sožitje, saj pravi, da jo to delo še vedno napolni z energijo. Podarila nama je krasni sliki s posvetilom, ki so ju naredili varovanci v društvu. Pogovor je tekel o skupnih znancih, preživljanju mladosti. Obe sta se raznežili, ko je pogovor tekel o otrocih. Sonjini hčeri radi potujeta in sta videli že ogromno sveta. Anina hčerka Maja študira v Gradcu glasbo. Obe sogovornici sta se strinjali, da je današnji tempo zelo hiter in da je včasih potrebno reči tudi ne, da človek ne pregori. Vendar pa se človek napolni s pozitivno energijo, če deli z drugimi, jim pomaga. Čas je ob prijetnem klepetu in okusni hrani, ki so jo pripravili v kuhinji restavracije Tango, prehitro minil.
Da novomeško mestno jedro postaja lepše in živahnejše, gre predvsem pohvala posameznikom. Pred kratkim je Masar Šatri na Rozmanovi 4 v lepo prenovljeni hiši odprl izvrstno pekarnico ARSA! Ob kakovostni in sveži ponudbi je razveseljivo dejstvo, da je pekarnica odprta vsak dan od 5.30 do 22. ure. Ver- jamemo, da naše navdušenje delijo mnogi. Morda se bodo o podaljšanem delovnem času redkim izjemam na Glavnem trgu pridružili še kakšni trgovci.
Obnove Kandijske ceste, ki se je začela v septembru 2007, smo billi Novomeščani kljub zaporam in neobičajni gneči veseli. Del projekta obnove osrednje mestne ceste je CGP, ki je izvajal dela, končal pred božičem 2007 in obljubljeno je bilo nadaljevanje zahtevnega projekta ceste, ki sodi v domeno države. A pred nami je leto 2010, o nadaljevanju obnove katastrofalne ceste, ki sodi v vrh mestnih sramot, pa ni slišati ničesar. Ko pogledamo občinske načrte za naslednje leto, je govora predvsem o obnovi nekaj občinskih cest, o državnih, kjer je potrebno izposlovati sredstva iz državne malhe, o nadaljevanju obnove Kandijske pa ni pričakovati, da bo kmalu v celoti obnovljena. Kandijska morda ostaja pozabljena?! Zato pa se ureja križišče v Irči vasi. Veseli smo vsakega gradbišča, ki pomeni nekaj boljšega, a vendar se sprašujemo o prioritetah, načrtovanju? Upajmo le, da se ne bo obnova Kandijske zavlekla kot kakšna limonadasta TV serija, ki traja v nedogled.
Radi se slikajo. Prav tako radi pristavljajo lončke. Osladno neokusni so. Pahor je čistil nogometašem kopačke, gospod predsednik države je pred zbrano množico v Mariboru ob zmagi naših fantov nad Rusi tulil v mikrofon, da kdor ne skače, ni Sloven''c. Toda pravega žara ni bilo zaznati. Prej pozo in pretvarjanje, češ: poglejte me, kako sem preprost, navaden človek sem. Kot da bi ga kdaj imeli za boga! Na humanitarnih prireditvah sedijo v prvih vrstah, da bi raja pred malimi ekrani mislila, kako so za dobra dela, ki se dogajajo na odru in za njim, kjer sedijo pri telefonih skavti in zapisujejo višino darovanih evrov, zaslužni prav oni. A ljudstvo ni neumno. Že dolgo zna prepoznati dobro od zla, krivca od nedolžnega. In za revščino, izbris človeškega dostojanstva, za stanje v vrstah pred skladišči humanitarnih organizacij, za žalostne otroške oči v veselem decembru, za mizerne plače, za desettisoče brezposelnih, za številne krivice, ki jih državljanom stori zakonsko neurejena in pravno lena država, so nemalokrat krivi prav Oni. Politični bogovi, brezobzirni bogataši, rejeni dostojanstveniki, ki so povsod tam, kjer je uspeh, manjkajo pa pri težavah, pri porazih, pri solzah. Podelitev naziva Politični obraz leta 2009 je bil strel v prazno. Ni se dotaknil večjega števila državljanov Republike Slovenije, vsaj tistega dela ne, ki ve, kaj je obraz. »Nima obraza, da bi me pozdravil,« rečejo ljudje za človeka, ki si ne upa pogledati v oči, za človeka, ki nima čiste vesti. Če vi ne veste, zakaj je takšen, on zagotovo ve. In nogometaši so jih hitro prepoznali. S posebnim pismom so se jih odrekli. Prepovedali so jim izrabljati nogometne uspehe v politične namene. Tako kot se odpovedo razočarani starši svojih barabinskih, zadrogiranih ali kako drugače iztirjenih otrok. Kljub razbohotenemu blefu zdrava kmečka pamet, hvala Univerzumu, še deluje.
', '', 1, 1, 0, 18, '2009-12-18 08:35:33', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:35:33', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 8, '', '', 0, 86, 'robots=\nauthor='),
(226, 'DARILA', 'darila', '', 'Priznam. December me vedno prevzame. Spominjam se skromnih, a lepih daril v mladih letih, ko smo se neizmerno veselili kakšne pomaranče ali bombonov. Bilo je lepo. Čas pa neusmiljeno teče naprej in prinaša nove in nove spremembe. Darovanje in darila pa so ostala. Seveda se je spremenila vsebina. Eni dobijo za nagrado denar, drugi toplo besedo, skromno priznanje v pisni obliki, pa še kakšno značko povrhu in klobaso. In so zadovoljni. Še več. Srečni. V mislih imam te slednje, ki se jim pravi krvodajalci. Da dobijo to skromno, a iskreno priznanje, so najprej darovalci oni. Oni dajejo najdragocenejše darilo, SVOJO KRI. Ne enkrat, ampak desetkrat, petdesetkrat, stokrat. Rešujejo življenja. Videl sem jih; delavce iz proizvodnje, kovinarje, zidarje, šoferje, kmete, ljudi raznih poklicev, tudi brezposelne, in bil sem ganjen. Kakšne duhovne veličine? Saj! Sem zaslišal njega, ki mi vedno vse pokvari. Koliko je bilo občinarjev, direktorjev, diplomirancev, učiteljev, politikov, skratka ljudi z vrha družbene lestvice, a? Zatrdil sem mu, da je kakšen prav gotovo bil in da so tudi taki, ki darujejo. Kislo se je nasmejal in mi cinično zabrusil, da mi bo verjel, ko mu bom kakšnega pokazal. Upam, da bom. Menda jih ni sram?
Ni težko reči: Rad vas imam!
', '', 1, 1, 0, 20, '2009-12-18 08:36:24', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:36:24', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 8, '', '', 0, 107, 'robots=\nauthor='),
(227, 'BONTON PRI OBLAČENJU', 'bonton-pri-oblaenju', '', 'Pa si tokrat oglejmo nekaj pravil oblačenja za boljše priložnosti, saj je pred nami mesec december - mesec poslovnih in osebnih zabav. Za slovesne priložnosti si obleko lahko v skrajni varianti tudi izposodite v posebnih trgovinah, da vas kakšna tekmica ne bo zbodla, tako kot je tole damo gostiteljica v anekdoti. »Na francoski ambasadi v Haagu je gostiteljica sprejela gostjo z besedami: »Čudovito obleko imate, draga moja. Iz leta v leto je lepša.«« Pazimo pri izbiri materialov, najboljši so naravni materiali, ki naj bodo glede debeline in tkanja usklajeni med seboj. Važno je tudi, kako obleko nosimo. Zgodi se, da najdražjo obleko ženska nosi kot ceneno in obratno, da druga poceni obleko nosi kot dama. Pazite na barve, ki vam pristajajo glede na ten polti, barvo las, oči. Obstajajo barvne karte, kjer z lahkoto določite, katere barve in vzorci vas polepšajo. Po svetu obstaja že mreža poslovalnic Colour Me Beautiful v 28 državah, ki pomagajo poslovnim ženskam izboljšati njihov videz ob vseh priložnostih. Ko enkrat poznamo osnovne zakonitosti, določimo svoj tip in slog, lahko z njim tudi dosegamo zastavljene cilje. Vedele bomo, kako se obleči in naličiti, če želimo nastopiti kot avtoriteta, kdaj biti le del družbe, kdaj in zakaj želimo biti privlačne. Zvečer so primerni kosi oblačil: enobarven kostim, če po protokolu poleg fraka ali smokinga našega spremljevalca ne nosimo dolge večeren obleke, lahko oblečemo malo črno obleko, ki si jo je izmislila Coco Chanel davnega leta 1926. Modni oblikovalci menijo, da ne sme manjkati v nobeni ženski omari. Je vsestransko uporabna, saj jo lahko nosimo ob različnih priložnostih, ob koktajl zabavah z biseri, zato ji včasih rečejo tudi koktajl obleka. Lahko jo nosimo čez dan s suknjičem, z večernimi dodatki pa jo celo lahko oblečemo k smokingu, ki ga nosi naš spremljevalec.
', '', 1, 1, 0, 23, '2009-12-18 08:37:07', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:37:07', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 1, '', '', 0, 4, 'robots=\nauthor='),
(228, 'NOVINOVI PONOVNO OBDAROVALI', 'novinovi-ponovno-obdarovali', '', '
Da je tudi malenkost dovolj in da se razveselimo vsakega, ki nam nekaj daruje, vesta tudi Marijan in Vladka Novina, ki pomagata otrokom in bolnim ljudem. Nekaj dni po Miklavžu, ki je obdaril otroke z bomboni na Glavnem trgu, sta tudi Novinova obdarila otroke v novomeški bolnišnici. Otroci na otroškem oddelku so dobili sadje, sladke dobrote pa tudi Marijanov dvojni CD, ki ga s skupino uspešno pred- stavlja po Sloveniji in tujini. Marijan in Vladka sta razveselila male bolnike tudi v ljubljanskem Kliničnem centru in brežiški bolnišnici.
Da so društva, ki jih sestavljajo kmečke žene, pridelovalci zelenjave, sadja ter raznih dobrot, uspešna, se je pokazalo tudi na nedavnem sejmu Turizma in podeželja. Sejem se je odvijal v kmetijski šoli Grm na Sevnem, kjer so v šoli in njeni okolici prikazali, kaj se lahko pride- la na domačem vrtu, in ponudili tudi kak pridelek za pod zob. Na sejmu so sodelovali tudi turistične organizacije, kmetijske zadruge, turistična društva ter učenci šole, ki so predstavili narodne noše okoliških regij.
V soboto in nedeljo, 5. in 6. decembra, je v Rušah potekalo državno prvenstvo programa A v gimnastiki. Od septembra letošnjega leta je v vrhunski program gimnastike vključen tudi novomeški telovadec Luka Bojanc (na sliki prvi z leve).V letu 2008/09 je postal zmagovalec v programu C in zbral tudi največ točk v vseh kategorijah. Na državnem prvenstvu v Rušah pa je presegel vsa pričakovanja. V kategoriji OBVEZNE VAJE 3 je Luka dosegel drugo mesto. Premagal ga je le Miha Šmigoc iz gimnastičnega društva Maribor center. Bronasto medaljo je osvojil Nejc Rauter iz ŠD Ruše.
Poleg urejanja bivalnih razmer sta največji težavi Romov izobraževanje in zaposlovanje. Na področju izobraževanja je velik problem nizka vključenost otrok v sistem vzgoje in izobraževanja ter predvsem zaradi neobiskovanja pouka nizka stopnja izobrazbe. Tudi na področju zaposlovanja se Romi soočajo z velikimi težavami. Po podatkih nevladnih organizacij, ki delajo z Romi, prihaja do diskriminacije pri zaposlovanju, zato jih je večina brezposelnih in prejemajo različne socialne pomoči.
V okviru projekta Spodbujanje vseživljenjskega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so v Novem mestu potekale predstavitve dela institucij, ki se srečujejo z Romi. Projekt Prihodnost za vse II, nosilec katerega je zavod Moja soseska, med partnerji projekta pa je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je bil izbran za sofinanciranje v okviru programa Progress, njegovi cilji pa so identificirati razloge revščine in socialne izključenosti ter najti načine za njihovo zmanjševanje in odpravljanje. Polde Jevšek iz novomeškega Centra za socialno delo je dejal, da so vrednote Romov prav gotovo drugačne od vrednot večinske populacije. Po njegovih besedah obiskovanje osnovne šole in zaposlitev Romom ne predstavljajo vrednot. “Vrednota Romov je prav gotovo svoboda, navsezadnje tudi prostost in gibanje. Ne morejo biti zadovoljni z materialno platjo, ki je na bistveno višjem nivoju, kot je bila na primer pred 20 leti. Ravno tako ne morejo biti zadovoljni z odnosom večinskega prebivalstva do njih, ki je mogoče še na slabšem kot pred 20 leti, tudi za voljo njih samih, če smo iskreni. Kar se tiče področja izobraževanja odraslih, so Romi tja dobesedno porinjeni, ker jih v to sili oziroma zavezuje tudi pogodba o dodelitvi socialne pomoči. Vprašanje je tudi, kakšen bi bil rezultat mladoletnih prestopnikov, če z njimi ne bi nič delali,” pravi socialni delavec Polde Jevšek, ki je dodal, da največ Romov odpira vrata CSD zaradi denarne socialne pomoči. Denarna pomoč, na podlagi katere živijo, je destimulativna in Roma ne prisili k temu, da bi se vključil v zaposlitev. Denarna pomoč je po besedah Jevška majhna, a za Roma še vedno dovolj velika, da na lagoden način preživi sebe in številno družino.
Matjaž Verbič, vodja Urada za delo Novo mesto, je na omizju povedal, da na novomeškem Zavodu ne vodijo evidence po kriteriju etnične pripadnosti, ampak dajejo ta atribut osebam, za katere menijo, da živijo na tak način kot Romi, kar v določenem okolju predstavlja problem pri zaposlovanju. Verbič je med drugim povedal, da so v podjetju Revoz zaposlovali osebe, za katere niso vedeli, da so Romi, in da se na zavodu soočajo z veliko razliko med naselji. V Beli krajini so zadeve po besedah Verbiča bistveno drugačne, boljše in bolj ugodne. Na Dolenjskem so razmere slabe, zlasti na področju Žabjaka in tudi v Trebnjem. O kakšnem enotnem pristopu je težko govoriti in rezultati so sila različni. Zavod se sooča predvsem s problemom pomanjkanja izobrazbe, ker tja prihajajo tisti, ki so šolanje zaključili v četrtem ali petem razredu. Glavni problem je tudi, da za zaposlitev niso motivirani. Vodja Urada za delo Matjaž Verbič trdi, da če bi pri pridobivanju nekaterih socialnih pomoči izbrisali pogoj, da je prosilec predhodno prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, bi jih bilo na zavodu 98 odstotkov manj. Na drugi strani pa delodajalci niso zainteresirani za njih in so dostikrat svetovalci na Zavodu med kladivom in nakovalom. Strašno moteč vidik, s katerim se soočajo, je tudi visok nivo konfliktnosti med Romi.
Romska svetnica Dušica Balažek je dejala, da so Romi zelo dobri samouki v različnih poklicih. Med moškimi je ogromno dobrih avtomehanikov, avotličarjev, kleparjev, med Romkinjami pa je veliko šivilj in dobrih kuharic. Balažkova se je dotaknila tudi Romov, ki živijo v Žabjaku in Brezju. Povedala je, da se problemi kažejo predvsem v Žabjaku, kjer so mnogi otroci brez vode, elektrike, mize in stola. Otroci, ki prihajajo iz teh razmer v romski vrtec Pikapolonica v Brezje, kjer je Balažkova zaposlena, so izgubljeni.
', '', 1, 1, 0, 24, '2009-12-18 08:41:01', 62, '', '2009-12-18 08:42:28', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:41:01', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 19, '', '', 0, 87, 'robots=\nauthor='),
(232, 'KOŠTIÁLOVA ULICA', 'kotialova-ulica', '', 'Koštiálova ulica se od leta 1955 imenuje po jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštiálu, ki je stanoval v hiši Koštiálova 1. Poteka od Seidlove ceste do mestnega pokopališča ter obsega 46 hišnih številk.
KOŠTIÁL Ivan jezikoslovec, folklorist
Ivan Koštiál se je rodil 27. julija 1877 v Gradcu materi Slovenki in očetu Čehu. Na Dunaju in v Gradcu je študiral slovenščino in klasično filologijo, kjer je leta 1898 diplomiral. Od 1899 je poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani, na slovenskem moškem učiteljišču v Kopru (1902-1909) in Gorici (1909-1919), nato pa je do upokojitve učil na gimnaziji v Novem mestu. Marjan Mušič ga v knjigi Novomeška pomlad opisuje kot dobrega profesorja: »Kot vihra je vselej točno ob uri v razred privršal profesor slovenščine in srbohrvaščine Ivan Koštiál. Hrup, ki ga je povzročil s čiščenjem in opihavanjem katedra, se je mešal z razigranostjo učencev. ... utrujeni od ustaljenega, nespremenljivo zdolgočasenega podajanja predmetov ex cathedra so si oddahnili in znova osvežili s prihodom profesorja Koštiála, ki je umel svoje prenikavo znanje približati dijakom na neobičajen, iskrivo duhovit način; pri tem pa jim je dopuščal, da so sami aktivno sodelovali pri pouku.« Posegal je na mnoga znanstvena področja; raziskoval je besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko, zgodovino knjižnega jezika. Bil je poznavalec večine evropskih jezikov, še posebej baltskih, ukvarjal pa se je tudi s furlanščino, italijanskimi in nemškimi narečji, kočevarsko nemščino, romščino, etiopščino, jezik glagoljaške književnosti itd. Pogosto se je znašel v funkciji prevajalca. Preučeval je slovenske psevdonime, sodobna jezikoslovna in folkloristična vprašanja in napisal več člankov na tematiko erotičnih izrazov. Loteval se je tudi literarnozgodovinskih tem ter preučeval delo Prešerna in Vodnika. Objavil je več kot 100 člankov in razprav v domačih in tujih časopisih. Sodeloval je pri nastajanju Wiesthalerjevega latinsko-slovenskega slovarja in pripravljal prvi slovenski jezikovni atlas. Leta 1927 je izšel njegov Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, ki je bil večkrat ponatisnjen. V rokopisu je ostal Slovenski etimološki besednjak, ki ga hrani Narodna in univer- zitetna knjižnica. Letos obeležujemo 60. obletnico njegove smrti, saj je umrl 19. februarja 1949 v Novem mestu. Knjižnica Mirana Jarca poleg njegovih del, predvsem jezikoslovnih, hrani tudi obsežno zapuščino Alojza Turka, ki med drugim vsebuje nekaj dobesednih prepisov Koštiálovih del.
Vir: Pridobljeno s spletne strani http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/ .TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 74.', '', 1, 1, 0, 10, '2009-12-18 08:43:19', 62, '', '2009-12-18 08:44:49', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:43:19', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 8, '', '', 0, 105, 'robots=\nauthor='),
(233, 'STEKLINA', 'steklina', '', 'Steklina je nevarna virusna bolezen sesalcev, ki spada med zoonoze. To pomeni, da se lahko okuži in zboli tudi človek. V gozdnem okolju so glavni prenašalci lisice, v urbanem pa psi. Virus se prenaša z ugrizom stekle živali, nato potuje po živcih do možganov. Tu se hitro namnoži in povzroči poškodbe, kar se navzven pokaže s spremenjenim vedenjem obolele živali. Bolezen poteka v več fazah, različno se kaže pri rastlinojedih oziroma mesojedih živalih. Mesojedi razvijejo izrazito agresivno vedenje, pogosto tudi pogoltnejo neobičajne predmete, kasneje se na gobcu pojavi pena. Ko bolezen napreduje, se postopoma pojavi paraliza in nazadnje smrt. Rastlinojedi postanejo apatični, razdražljivi, izrazita paraliza, slinjenje. Bolezen se vedno konča s smrtjo!
V Sloveniji steklino zatiramo z obveznim cepljenjem psov ter vakcinacijo lisic. Predvsem v našem, dolenjskem okolju se zaradi bližine meje s Hrvaško večkrat pojavi gozdna oblika stekline, ki pa kaj hitro lahko preskoči na domače živali! Prvič cepimo pasjega mladiča, ko dopolni tri mesece, nato vakcinacijo ponovimo vsako leto. Veterina Novo mesto vsako leto organizira cepljenje psov na terenu, ki poteka v marcu in aprilu. O terenskem cepljenju ste lastniki obveščeni z letaki, v časopisu in na spletni strani, kjer so objavljeni tudi datumi in ure cepljenja na različnih lokacijah. Svojega kužka lahko vsak dan cepite tudi v naši ambulanti, predhodnega naročanja. Mladiči ob cepljenju dobijo tudi mikročip ter potni list. Preventivno cepljenje mačk proti steklini ni obvezno, je pa priporočljivo na bolj izpostavljenih območjih, predvsem za muce, ki živijo v bližini gozda. Muca mora biti cepljena tudi tedaj, ko jo želimo peljati čez državno mejo, cepljenje pa moramo ponoviti vsake 3 leta. Za prehod meje potrebuje mačka tudi potni list in mikročip. Enako velja za domače bele dihurje.
', '', 1, 1, 0, 25, '2009-12-18 08:45:23', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:45:23', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 137, 'robots=\nauthor='),
(234, 'DECEMBER 2009', 'december-2009', '', 'VALENTINA
10. julija je prišla na svet naša Valentina. Je prisrčna deklica, ki že kaže svojo energično in razposajeno plat. Zelo sva vesela, saj spančka po cele noči, rada je in se smeji. V naše življenje je prinesla samo srečo in veselje, je mamin in očkov sonček.
JULIJA
Sem Julija Majde. 16. avgusta 2009 sem razveselila atija Dušana, mamico Mirando in bratca Amadeja. Sem že prava navihanka in se najraje pestujem v naročju.
', '', 1, 1, 0, 11, '2009-12-18 08:46:10', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2009-12-18 08:46:10', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 103, 'robots=\nauthor='),
(235, 'ZASLUŽIJO SI VSAJ PRILOŽNOSTI', 'zasluijo-si-vsaj-prilonosti', '', '
Pred leti so igralke Ženskega odbojkarskega kluba TPV krojile slovenski vrh, osvojile celo naslov državnih prvakinj, igrale v pokalu CEV in srednjeevropski Interligi. V letošnji sezoni prve državne od
bojkarske lige pa v desetih tekmah niso zabeležile še niti ene zmage, skupno so osvojile le dva niza. »Zadnji dve leti je delo kluba načrtno usmerjeno k pomladitvi ekipe, a letos je ta mladost še toliko bolj očitna,« pravi predsednik ŽOK TPV Bojan Vernig, ki v tej sezoni ekipo vodi tudi kot glavni trener. »Že ob koncu lanskega leta sta sredi tekmovalne sezone prenehali s klubsko dvoransko odbojko sestri Erika in Simona Fabjan, letos se je Tina Strahinič menda odločila za študij in igranje odbojke v Ameriki, perspektivna mlada odbojkarica Doris Bračika pa je prenehala z igranjem odbojke,« pojasnjuje Vernig. Poleg tega je slabši dosežen rezultat v končani pretekli tekmovalni sezoni vplival na zmanjšanje sponzorskih sredstev in javnih dotacij, finančni proračun pa je močno oklestila splošna svetovna gospodarska kriza, kateri se tudi dolenjsko gospodarstvo ni moglo izogniti. Igralke, večinoma še mladinke in kadetinje, ter izkušena podajalka Katja Vernig pa v letošnji tekmovalni sezoni niso kos nasprotnicam, ki imajo v svoji postavi tudi tujke. »Že vsak osvojen niz proti izkušenim tekmicam je za nas uspeh.« A za obstanek v prvi ligi to ne bo dovolj. »Ekipo bi sicer lahko okrepili s tujkami, vendar bi s tem preprečili možnost igranja in napredovanja domačim igralkam. Že v naslednji sezoni načrtujemo povratek v prvo ligo. V kolikor bo ekipa ostala skupaj, si lahko čez nekaj let obetamo povrnitev slovesa novomeški ženski odbojki,« dodaja Vernig.
Ponovno so se izkazale novomeške gimnastičarke. Na državnem prvenstvu v Mariboru so dosegle odlične rezultate. Deklice v prvem nivoju Pika Polonca Klančičar, Ana Gimpelj, Eva Ravbar in Leila Atanasova so ekipno osvojile peto mesto, posamično pa je Pika Polonca Klančičar osvojila 9. mesto. Še bolje so se odrezale deklice v nivoju višje. Pia Kapš, Neva Kovač, Maja Zaman, Klara Oštir in Sara Pavlič so zaostale le za zelo močno ekipo Zelene jame iz Ljubljane, prehitele pa so vedno nevarne gimnastičarke iz prav tako ljubljanskega gimnastičnega društva Gib Šiška. Maja Peterlin, Mojca Horvat Trunkelj in Živa Pušnik so osvojile 8. mesto. Posamično pa so se kar štiri uvrstile med najboljših deset gimnastičark v Sloveniji. Tik za medaljami, na 4. mesto, se je uvrstila Pia Kapš, 6. je bila Neva Kovač, 10. mesto pa sta si delili Klara Oštir in Maja Zaman. Mlade gimnastičarke so ponovno prikazale odlične vaje in potrdile odlično delo njihovega trenerskega tima pod vodstvom Vesne Goršin.
Košarkarska zveza Slovenije je organizacijo zaključnega turnirja slovenskega košarkarskega pokala Spar v letošnji sezoni zaupala Košarkarskemu klubu Krka. Turnir bo v dvorani Leona Štuklja med 18. in 21. februarjem 2010, na njem pa bodo poleg Krke igrali še Union Olimpija, Helios, Zlatorog, Šentjur, Hopsi, Geoplin Slovan in TCG Mercator. KK KRKA bo tako po letu 1998 drugič organiziral zaključni turnir slovenskega košarkarskega pokala v samostojni Sloveniji. Žreb četrtfinalnih parov bo 19. januarja. Kot vsako leto bo tudi tokrat na sporedu pester spremljevalni program, ki bo znan nekoliko kasneje, nagradne igre in še marsikaj.
Upravni odbor Nogometnega kluba Krka je 30.11. sprejel določene ukrepe, katerih posledica so kadrovske spremembe in nova strokovna izhodišča v klubu. »Pred nami je dolgoročni projekt, ki ga jemljem kot Velik športno – poslovni izziv. Verjamem, da lahko poskrbimo za dvig ravni novomeškega nogometa, v vseh starostnih selekcijah,« pravi nekdanji reprezentant, član »zlate« slovenske generacije Sašo Udovič. Odslej bo v NK Krka opravljal vlogo športnega direktorja, glavni trener pa bo njegov nekdanji soigralec Dušan Kosić. V klubu vadi približno 200 mladih nogometašev, od 7. leta starosti dalje. »Članska ekipa igra v 3.ligi zahod. Računamo, da se bo v tej sezoni uvrstila na sredino lestvice. Glavni cilj pa je konsolidacija kluba na vseh ravneh – organizacijski, kadrovski in finančni,« pojasnjuje predsednik kluba Igor Perhaj. »Udovič in Kosić nam bosta dala strokovno znanje in izkušnje, da dosežemo zastavljene cilje.« Novi trener je poudaril predvsem pomen korektnosti dela v klubu, predanosti nogometu ter urejenih človeških odnosov. Računajo tudi na podporo in zaupanje javnosti ter vabijo navijače, da jih na tekmah na stadionu Portovald podprejo v čim večjem številu.
Takoj po razsipnih in napornih decembrskih praznikih, v prvih dneh novega leta nas trgovci z oblačili, obutvijo, športno opremo »razveselijo« z razprodajami. Obetavna znižanja, saj cene artiklomčez noč padejo od 10, 20, 30, 40 … pa tja do 70 odstotkov. Odprodaja starih zalog, praznjenje skladišč, saj prihajajo nove kolekcije. Ali ne bi raje že v štartu imeli znosne cene, z manjšimi maržami in zaslužki? Kupci bi bili številčnejši, zaloge manjše … Morda pa se nekoč to tudi zgodi, saj razprodaje ne pomenijo več pretiranih gneč v trgovinah. Verjamete v čudeže?!
Čudeži se ne dogajajo prav pogosto, in mnogi več ne verjamejo vanje. Prav gotovo ne tisti na čakanju, pa zaposleni z minimalnimiosebnimi dohodki … V čudeže, se mi zdi, včasih verjamejo ali pa le nas poskušajo prepričati vanje, zgolj politiki. Predvsem v času pred volitvami so polni obljub, nerealnih načrtovanj, »sajenjarožic«, ko nam raznorazni kandidati obljubljajo, da bo »potem« vse drugače. In mi celo verjamemo, ker si vsi resnično želimo, da bi tudi bilo drugače!
Letos smo spet stopili v leto »čudežev«, saj so pred nami občinske volitve. Predigra tega obdobja sladkih, nekontroliranih in nerealnih obljub je tu. Dva kandidata za mesto novomeškega župana sta kandidaturo že objavila. Gotovo pa bo „ponudba“ pestrejša. Upajmo, da tudi kvalitetna in da bo izbira dobra. Volilci radi slišijo lepe, pa čeprav nerealne obljube, čarovnija besed deluje na volilno telo, a tedaj se spomnite, da je bolje ostati na realnih tleh in dobro pretehtajte, kaj je realno in kaj je le dobra želja!
', '', 1, 1, 0, 12, '2010-01-19 16:36:50', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 16:36:50', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 96, 'robots=\nauthor='),
(240, 'KDO JE TO JANUAR 2010', 'kdo-je-to-januar-2010', '', 'Kot drugi otrok v družini se je hladnega januarja 1973 rodil v novomeški porodnišnici. Raje kot zimo ima poletje, raje kot sneg ima morje. Spomini na otroštvo na Mestnih njivah, ob starejši sestri, ki jo je vedno občudoval, so lepi. Počitnice v Gorenji vasi, igra s prijatelji … Na ili dobri organizatorji, ustvarjalci, borci proti zaključnemu izpitu. Izbira fakultete je bila težka, od zgodovine, sociologije, a diplomiral je na elektro fakulteti. Družbeno aktiven, član študentskega parlamenta, vodi študentsko vlado. V tem obdobju spozna svojo sedanjo soprogo, s katero imata tri otroke. V Novem mestu je bil med pobudniki ustanovitve DNŠ-ja, pet let ga je tudi vodil, bil je direktor Goge, služboval v Ljubljani, sedaj v Trimu. Že leta 1994 je bil aktiven v organih novomeške občine, še posebej ga zanimajo družbene dejavnosti, bil je član občinskega sveta. Prijatelji ga opisujejo kot umirjenega, preudarnega, sistematičnega, odločnega in vztrajnega. Je zagovornik visokega šolstva v Novem mestu, predsednik sveta URSaRad ima Novo mesto, rad ima slikarstvo, še vedno igra košarko v rekreativni ligi. Z družino uživa v izletih, radi so doma, radi imajo prijatelje, rad v roke vzame do knjigo …
', '', 1, 1, 0, 13, '2010-01-19 16:40:24', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 16:40:24', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 121, 'robots=\nauthor='),
(241, 'TAKO JE BILO V TANGU JANUAR 2010', 'tako-je-bilo-v-tangu-2010', '', '
Srečanje v Tangu smo zaradi drugačnega urnika obratovanja prestavili v Grad Otočec. V prijetnem grajskem ambientu sta se srečala Maja Kokol in Slavko Špec. Maja in Slavko sta stara znanca, poznata se že iz otroških let, saj je bil Slavko dober prijatelj Majinega brata Aleša. Slavko je kot častnik zaposlen na MORS-u, ima dva otroka, sina, ki obiskuje 6. razred osnovne šole, in hčerko, ki že študira ekonomijo. Ker je žena poleg službe zelo aktivna še na humanitarnih področjih in tako pogosto zdoma, je Slavko tisti, dostikrat kaj dobrega skuha. Kar pa mu ni težko, saj pravi, da rad dobro jé in je tako kot Maja velik gurman, ljubitelj dobre hrane in vina. Maja pravi, da so bili prav Aleševi prijatelji njeni poskusni zajčki, ko je osvajala kuharske veščine. Slavko najraje preživi dan v krogu družine, kadar pa le more, skoči na kolo, saj obožuje gorsko kolesarstvo. Maja pa ima za sabo naporen mesec, saj je imela v decembru veliko nastopov z Dedkom Mrazom, predvsem pa ste jo zadnji teden decembra videvali v pravljični Deželi JUJU. V mirnem srednjeveško obarvanem gradu nam je stregel spreten in prijazen natakar. Navdušil nas je dnevni meni, izbrano vino in na koncu še čokoladna tortica. Prijeten dan se je prevesil v večer in naše druženje smo končali z nasmehom na obrazu in željo, da se v prihodnje najde kaj več časa za tovrstno druženje.
Novomeška tržnica je bogatejša s ponudbo svežega mleka. Družina Barborič je tu odprla svoj prvi mlekomat. Tako bodo tudi meščani in obiskovalci tržnice imeli možnost po ugodni ceni kupovati dnevno sveže, domače in neosiromašeno mleko s kmetije Barborič iz Zavinka pri Škocjanu. Barboričevi upajo na dobro prodajo, ki bo spodbuda, da v bodočnosti postavijo še kakšen mlekomat.
Pomanjkanje parkirnih mest je kronična bolezen večine slovenskih mest. Seveda Novo mesto ni izjema. Manjko parkirnega prostora za osebna vozila je znano dejstvo. Kako in kje najdejo parkirišča vozniki kamionov, avtobusov pa je težava, ki ni rešljiva čez noč. Žal postaja športni park Portovald parkirišče za avtobuse, ki motijo sprehajalce.
', '', 1, 1, 0, 16, '2010-01-19 16:47:39', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 16:47:39', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 11, '', '', 0, 78, 'robots=\nauthor='),
(244, 'VREDNA GREHA', 'vredna-greha', '', 'Mislite si o meni, karkoli želite. Toda naša ministrica ne sodi med belotočne političarke, ki smo jih bili vajeni gledati na političnem parketu. Ni obložena s kilogrami, oblači se elegantno, je urejena po vseh predpisih,modnih smernicah in zahtevah. Zna spustiti solzico, zna se smejati in smehljati, celo kaj pametnega povedati. Če ne bi vedel, s čim in s kom se ukvarja, bi jo posadil med manekenke, pevke, morebiti flmske igralke. Lepo jo je videti. Morda njen videz odvrne kdaj pa kdaj pozornost od njenih besed. Kar pa niti ni tako slabo. Saj tudi nekatere s silikonom podprte pevske dive raje gledamo kot poslušamo. V nas vzbujajo takšne in drugačne misli, pomisleke, strasti, prikrite in skrite nagone. Toda, ali je dostojno ob pogledu na ministrico pomislite na kaj poltenega? Na kaj takega, ki pripelje do šovinistično moškega reka:«Vredna greha.« Že prav. Toda ob železni lady, na primer, mi kaj takega ne bi prišlo na pamet niti pod razno. Za Jovanko v mladih letih ne rečem. Izvirni greh za takšne rosno mlad, kriterije glede ženskih kvot sem spustil na minimum in veliko dejanj imam le še na jeziku in v sanjarjenjih. Druge oči z drugim malarjem vidijo povsem drugačno ministrico. Morda je zanje hladna, odbijajoča, ker ni za štedilnikom, ampak v vladi. Po privatnem mnenju Slovencev Kranjice še vedno sodijo v kuhinjo in če na obisku vidite prijateljevo ženo v dnevni sobi, je to le znak, da je veriga, nameščena v kuhinji, predolga. Za koga z drugim političnim pedigrejem, kot ga ima gospa ministrica, je le – ta zanj morebiti celo izložbena lutka, ki je lepa in blond ter že zato ne more imeti kaj omembe vrednega na podstrešju. Toda to ni moj problem.Zame je gospa ministrica vredna greha.
', '', 1, 1, 0, 18, '2010-01-19 16:48:17', 62, '', '2010-01-19 17:29:27', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 16:48:17', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 7, '', '', 0, 92, 'robots=\nauthor='),
(245, 'VOŠČILA', 'voila', '', 'Priznam. Ne po lastni krivdi sem si nabral že kar nekaj desetletij svojega življenja. To samo po sebi ni nič tragičnega, če me ta leta ne bi silila v razmišljanje o samem smislu bivanja na tem svetu. Pojmi verjeti, verovati, zaupati, pravica, resnica, iskrenost in podobni mi ne dajo miru. Ta nemir je pogojen z mojimi izkušnjami v družbi, ki jo nenehno spreminjajo v višjo kvaliteto, pa nam ali vsaj veliki večini gre vse slabše. Z osemnajstimi leti sem prejel državni zakra-ment, da sem po ustavi popolnoma samostojna odgovorna oseba. Torej državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi. Od tistega trenutka naprej se je vse, kar se je dogajalo v družbi, tikalo tudi mene. Tudi novoletne čestitke funkcionarjev vseh vrst ali pa čestitke neposredno nadrejenih. Po vseh družbenih normah so to najbolj verodostojni ljudje, ki bdijo nad nami in za nas. Naj jih nekaj naštejem: predsednik države, predsednik vlade, predsednik parlamenta, predsedniki raznih strank, župani, papež, škof, zavarovalnice, trgovske hiše, razna društva… Same odgovorne face, ki mi želijo sreče in zdravja ter da se mi uresničijo vse skrite želje. To slišim iz vsemogočih medijev ali pa v neposrednih stikih. In kaj naj rečem na podlagi dolgoletnih izkušenj? Pojdite vsi skupaj v rit! Meni ni treba več čestitat. Od desetletja čestitk mi gre vse slabše. Vse manj je sreče in vse manj je zdravja. In kot je rekel moj pokojni vzornik Igor Torkar: „…in ko truplo v jamo pade, tam te črvov rod razkrade.“ Moj drugi jaz ni rekel nobene besede. PS: Riba je lahko v ptičji kletki, ampak suha!
', '', 1, 1, 0, 20, '2010-01-19 17:30:14', 62, '', '0000-00-00 00:00:00', 0, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 17:30:14', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 1, 0, 7, '', '', 0, 91, 'robots=\nauthor='),
(246, 'NA DELOVNEM MESTU', 'na-delovnem-mestu', '', '
Silvestrovo ali najdaljša noč v letu ponavadi mine v krogu družine, praznovanja na prostem ali pa službe. Da je tako, vedo tudi dežurni reševalci ZD Novo mesto ter gasilci Gasilsko reševalnega centra Novo mesto. Reševalci, ki so bili s svojim vozilom tudi prisotni na novomeškem Glavnem trgu, niso imeli večjih intervencij. Omeniti pa je potrebno lepo gesto novomeške farmacevtske družbe Krka d.d, saj na božični in silvestrski večer dežurnim reševalcem podari večerjo. Gasilci so imeli noč mirno, njihova oprema je ostala vso noč na istem mestu v omarici. Imeli so abavni večer v svojem dnevnem prostoru, kjer so si s hrano in pijačo polepšali praznovanje mirnega začetka leta.
', '', 1, 1, 0, 22, '2010-01-19 17:30:55', 62, '', '2010-01-19 17:33:09', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 17:30:55', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 19, '', '', 0, 75, 'robots=\nauthor='),
(247, 'BIJELO DUGME NAVDUŠILI PUBLIKO', 'bijelo-dugme-navduili-publiko', '', '
“Kad bi bio Bijelo Dugme” se imenuje koncertna turneja Alena, Bebka in Tife, delne zasedbe legendarne ex-yu skupine Bijelo Dugme. Omenjeni člani so nastopili športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Obiskovalci so dvorano napolnili skoraj do zadnjega kotička, s skupino po nekaj uvodnih ritmih tudi prepevali znane hite ter plesali. Koncert je bil tudi odrsko dobro izpeljan, vsi trije so skupaj peli nekaj več kot 3 ure, tako da se je malokdo uspel vsaj za trenutek oddahniti.
Ko imata prosti čas in nista zaposlena s svojim fotoaparatom, se Robert Kokol in Igor Vidmar udeležita tudi kakšnega dobrega koncerta. Na sliki skupaj s spremljevalno pevko skupine Bijelo Dugme.
Mešani pevski zbor Pomlad je na glasbeni sceni že dolgih 15 let. Vodi ga zborovodja Fernando Pablo Mejias, ki je iz rodne Argentine prišel v Slovenijo študirat na Ljubljanski akademiji za glasbo. Pevski zbor, ki ga sestavlja okoli 50 članov, je pred prazniki nas-topal v Planetu Tuš. Zbor sodi v sam vrh slovenskega zborovskega petja.', '', 1, 1, 0, 26, '2010-01-19 18:00:56', 62, '', '2010-01-19 18:02:36', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 18:00:56', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 11, '', '', 0, 121, 'robots=\nauthor='),
(250, 'NOVOLETNI KONCERT', 'novoletni-koncert', '', '
Gimnazijci so se tudi letos lotili organizacije tradicionalnega novoletnega koncerta v telovadnici gimnazije. Koncert se je začel ob deveti uri zjutraj. Ko so dijaki dodobra naponili telovadnico, se je dogajanje začelo. Nastopili so Laras, Crossfre, Atila, Kill Kenny in Lasje. Več kot štiri ure dobre glasbe in izvrstne zabave. Dijaki, ki so koncert organizirali popolnoma samostojno, so z odlično izvedbo dokazali, da so sposobni, kot se za gimnazijce spodobi.
Gimnazijci so se tudi letos lotili organizacije tradicionalnega novoletnega koncerta v telovadnici gimnazije. Koncert se je začel ob deveti uri zjutraj. Ko so dijaki dodobra naponili telovadnico, se je dogajanje začelo. Nastopili so Laras, Crossfre, Atila, Kill Kenny in Lasje. Več kot štiri ure dobre glasbe in izvrstne zabave. Dijaki, ki so koncert organizirali popolnoma samostojno, so z odlično izvedbo dokazali, da so sposobni, kot se za gimnazijce spodobi.
Ulico, poimenovano po Dušanu Jerebu, je Novo mesto dobilo leta 1955, pred tem pa se je imenovala Gerdešičeva ulica. Obsega 18 hišnih številk in poteka od sodišča do Ulice talcev.
JEREB Dušan – Štefan narodni heroj, revolucionar
Dušan Jereb s partizanskim imenom Štefan se je rodil 26. januarja 1908 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in v Kočevju. Veterinarstvo je študiral v Zagrebu in na Dunaju, kjer je tudi diplomiral. Zaradi slabega vida in srčne napake mu ni bilo potrebno služiti vojaškega roka, zato se je najprej zaposlil v tovarni Gavrilović, nato pa je kot občinski vet-erinar služboval v Novem mestu. Kot veterinar je bil med preprostimi ljudmi izredno priljubljen, saj za svoje delo in nasvete pogosto ni želel plačila. Že leta 1935 je bil sprejet v Komunistično partijo Jugo-slavije, aprila 1941 pa je bil izvoljen za sekretarja okrožnega komiteja KPS v Novem mestu. Vodil je predvsem zbiranje in skrivanje orožja. Okupatorju je postal sumljiv, zato se je novembra 1941 umaknil v ilegalo v Ljubljano. Julija 1942 se je vrnil na Dolenjsko ter ponovno postal sekretar tokrat okrožnega odbora OF Novo mesto in znova postal politično aktiven. Decembra leta 1942 je bil izvoljen za sekretarja poverjeništev OF za Dolenjsko, ki ga jeustanovil izvršni odbor OF.Padel je 12. marca 1943 v Velikem Lipovcu, ko je bra-nil umik tovarišev med nenadnim napadom italijanskih enot. Za narodnega heroja je bil proglašen 21. julija 1953. Pokopan je v skupni partizanski grobnici na Cviblju nad Žužemberkom. Po njem sta nosila ime nekdanji moški pevski zbor in gledališče iz Novega mesta.
Viri:
Pridobljeno s spletne strani
http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/. TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 71.
', '', 1, 1, 0, 10, '2010-01-19 18:05:05', 62, '', '2010-01-20 09:42:05', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-01-19 18:05:05', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 7, '', '', 0, 75, 'robots=\nauthor='),
(253, 'STRPNA', 'strpna', '', '
Martina Rešetič, 76-letna prebivalka Prečne pri Novem mestu, sodi med tiste, ki imajo do drugačnih, predvsem Romov, pozitiven odnos. Nekaj let je živela s svojo sestro in tremi brati na Marofu pri Prečni. S starši je živela v gradu, v bližini so živeli tudi Romi, ki se jih še danes spominja. Po vodo so hodili v Temenico, kjer je spoznala Roma Dušana, ki je igral harmoniko, na njegovo igranje so dekleta tudi plesala. O Romih ne najde prav nobene slabe besede, saj z njimi nikoli ni imela sporov. "Maš kaj zame?" je prosila Romkinja, se živo spominja Martina Rešetič, ki dodaja, da pred leti ni bilo toliko nestrpnosti do drugačnih - Romov. “Ne sovražim Ciganov. No, bi morala reči Romov,” pravi Martina in dodaja, da se še danes v njihovi soseski oglasi Rom s konjem, in prav rada z njim poklepeta. Večkrat uporablja besedo Cigan (v pozitivnem smislu), saj so tako govorili Romom pred leti. Danes pa ji je beseda Rom ljubša. Tudi romski glasbi rada prisluhne.
V novomeškem Rdečem križu pred novim letom obdarijo vse, ki so starejši od sedemdeset let. Na pobudo romske svetnice Dušice Balažek so v romskem vrtcu Pikapolonica s simbolnimi darili obdarili tudi Rome, ki živijo v največjem novomeškem romskem naselju Žabjak-Brezje. Na območju novomeškega odbora Rdečega križa je sicer 7.700 ljudi, starejših od sedemdeset let, po podatkih Balažkove pa v največjem romskem naselju Brezje živijo le štirje toliko stari Romi. Sekretarka območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek je zbranim Romom v vrtcu Pikapolonica v Brezju povedala, da zelo malo Romov dočaka takšno starost, po njenih podatkih je le še ena 70-letnica iz romskega naselja pri Šentjerneju. Zbranim so se z igrico, plesi in pesmicami predstavili tudi malčki iz vrtca Pika-polonica.StrpnaMartina Rešetič, 76-letna prebivalka Prečne pri Novem mestu, sodi med tiste, ki imajo do drugačnih, predvsem Romov, pozitiven odnos. Nekaj let je živela s svojo sestro in tremi brati na Marofu pri Prečni. S starši je živela v gr, v bližini so živeli tudi Romi, ki se jih še danes spominja. Po vodo so hodili v Temenico, kjer je spoznala Roma Dušana,ki je igral harmoniko, na njegovo igranje so dekleta tudi plesala. O Romih ne najde prav nobene slabe besede, saj z njimi nikoli ni imela sporov. "Maš kaj zame?" je prosila Romkinja, se živo spominja Martina Rešetič, ki dodaja, da pred leti ni bilo toliko nestrpnosti do drugačnih - Romov. “Ne sovražim Ciganov. No, bi morala reči Romov,” pravi Martina in dodaja, da se še danes v njihovi soseski oglasi Rom s konjem, in prav rada z njim poklepeta. Večkrat uporablja besedo Cigan (v pozitivnem smislu), saj so tako govorili Romom pred leti. Danes pa ji je beseda Rom ljubša. Tudi romski glasbi rada prisluhne.
Zaposleni v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja so decembra v sodelovanju z ministrstvi ter vladnimi službami organizirali humanitarno akcijo zbiranja igrač. Med obdarovanimi so tudi malčki iz romskega vrtca Pikapolonica v Brezju. Igrače za Pikapolonico sta prevzela Bojan Tudija, podpredsednik Zveze Romov Slovenije, in novomeška romska svetnica Dušica Balažek. Kot je dejala Balažkova, je količina igrač precejšnja, so lepe, dobro ohranjene in skoraj kot nove. »Z njimi se bomo igrali dolgo časa, saj znamo lepo skrbeti zanje.«
Naša Živa se nam je pridružila 25. maja. Je navihana punca, ki jo vse zanima, zato nam ob njej ni nikoli dolgčas. S svojim nasmehom nam vedno polepša dan.
Mirko Vorkapić je v svojem matičnem klubu Scorpion gym Novo mesto uspešno, brez poškodb in z veliko mero motivacije zaključil priprave za odhod na tajski otok Koh Samui, branje ...) kjer bo v drugi polovici januarja potekal Enfusion resničnostni šov. Gre za svojevrsten dogodek, turnir osemnajstih najboljših borcev v kategoriji do 70 kg, ki bodo 24 ur na dan ujeti v objektiv kamer. Nizozemska produkcijska hiša MAPE bo tokrat že drugič gostila najboljše borce z vzhoda in zahoda. Ti se bodo pod taktirko štirih ženskih trenerk potegovali za veliko nagrado. Borci iz iste ekipe bodo morali sodelovati med seboj, da bi se najbolje pripravili za eliminacijske dvoboje na slovitem Petch Buncha stadionu na otoku Koh Samui. Tajski del turnirja bo dal štiri zaključne finaliste, ki se bodo pomerili na velikem K1 Show time trophy dogodku maja v Amsterdamu in se potegovali za nagrado v višini 40.000 ameriških dolarjev. Posneteki iz hiše in dvoboji bodo zaokrožili v petdesetih državah po svetu. Prvi krog dvobojev je na sporedu 20. januarja, drugi pa 25. januarja. Štirje zmagovalci uvodnih krogov pa se bodo pomerili na velikem finalu maja v Amsterdamu. Upamo, da bo med njimi tudi naš predstavnik. Srečno, Mirko!
14-letni Tilen Novak iz Stopič je član Namizno teniškega kluba Krka in trenira pod vodstvom Uroša Slatinška, enega naših najboljših namiznoteniških igralcev. Mlademu igralcu je pred dnevi pripadla posebna čast. V družbi še treh mladih igralcev iz NTK Kema Puconci se je 7 dni mudil v vrhunskem športnem centru Aspire v Dohi, glavnem mestu države Katar. Tam je četverico na pripravah vodil dr. Miran Kondrič, profesor na Fakulteti za šport, v sodelovanju s še nekaterimi tujimi strokovnjaki. Priprave so bile naporne, saj so imeli fantje vsak dan poleg dveh treningov tehnike in igre namiznega tenisa še trening za izboljšanje telesne vzdržljivosti, pogoj za odhod na enotedenske priprave v Doho pa je bil tudi vsaj en šolski učbenik, tako da so fantje res poskrbeli tudi za šolske obveznosti. Tilnu Novaku, ki od množice mladih namizno teniških igralcev, ki trenirajo v NTK Krka, obeta največ, bo zagotovo ta izkušnja ostala v nepozabnem spominu. Ob koncu priprav je imel celo čast, da je na sprejemu segel v roke predsedniku države dr. Danilu Türku, ki je bil v Katarju po službeni dolžnosti, in mu v imenu celotne odprave izročil dres slovenske namiznoteniške reprezentance.
Novomeščan Gorazd Štangelj, ki je vrsto let vrtel pedala za italijanske profesionalne klube, bo v svoji že štirinajsti profesionalni sezoni nosil dres kazahstanskega moštva Astana. Izkušeni slovenski reprezentant, ki je lani odlično kolesaril na svetovnem prvenstvu, je s svojim novim klubom že opravil priprave v italijanski Terracini, te dni pa nastopa na dirki po Avstraliji. Gre za dirko Pro Toura Santos Tour Down Under. »Poleg te dirke naj bi nastopil še na dirki po Algarveju, za katero sem zaenkrat rezerva. Sledi dirka Pariz-Nica, Criterium Internacional, Amstel Gold Race, Valonska puščica ter Liege Bastogne-Liege. Načrtovan sem tudi za Giro in Tour. Če me bo selektor uvrstil v reprezentanco za svetovno prvenstvo, bo pa nastopov že več kot dovolj,« je še dejal Štangelj. Ob tem dodajmo, da se na novo sezono že pripravljajo tudi kolesarji Adrie Mobil, na čelu s Tomažem Nosetom. Več o njihovih pričakovanjih pa v naslednji številki Novega Medija.
Mikrosporija je pri nas najbolj znana zoonoza, zdravniki jo pogosto napačno imenujejo kar mačja bolezen. Povzročitelji so glivice iz rodu Microsporum, ki živijo na koži vretenčarjev. Bolezen se z živali prenaša na ljudi in obratno. Najpogosteje zbolijo mačke, psi in konji. Najbolj občutljivi so mladiči, medtem ko so odrasli pogosto le pasivni prenašalci brez kliničnih znakov. Glivice raztapljajo keratin na površini kože, zato se dlaka lomi in odpada, koža pa postane luskasta. Spremembe na koži so značilno okrogle. Pogosto so prizadeti tudi kremplji. Bolezen lahko potrdimo s pomočjo Woodove svetilke, vendar ta ni zanesljiva, saj vsi sevi glivice ne svetijo. Zato je predvsem pri negativnem rezultatu potrebno odvzeti še vzorec dlake za mikološko potrditev v laboratoriju. Zdravljenje bolezni je dolgotrajno in naporno, saj so spore glivic zelo obstojne. Obolelo žival izoliramo, zdravljenje je sistemsko in lokalno. Pomembno je razkuževanje okolice z us- treznimi razkužili. Pri ljudeh se mikrosporija kaže kot okrogla rdeča žarišča z močnejšim vnetim robom. Predvsem pri mlajših otrocih lahko v krogih odpadajo tudi lasje. Večinoma zbolijo otroci, starejši in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.
Letošnji februar si bomo nedvomno zapomnili po obilnem sneženju. Nekatere bodo zlomljene roke, noge še dolgo spominjale na malomarne posameznike, ki pred svojim pragom ne zmorejo počistiti snega in ledu, ali pa na tiste, ki v skrbi, da je njihov prag počiščen, brez slabe vesti mečejo odvečen sneg na očiščene ulice.
Sicer pa februar ne skopari z raznimi praznovanji. Po kulturnem prazniku, ki se ga nekateri razveselijo predvsem zato, ker je dneva prost dan, sledi Valentinovo, ki nas zasipa z obilico kiča. Tovrstna potrošniška mrzlica, ki smo jo povzeli pred nekaj leti, se žal uspešno prijemlje.
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, a je bil njegov pomen drugačen. Pregovor pravi, da Valentin (prvi pomladni svetik) prinese ključe od korenin ... Pri nas pa smo nekoč za praznik zaljubljencev označevali Gregorjevo, 12. marec, ko so naše babice govorile, da se takrat ptički ženijo, saj je nekoč ta dan veljal za prvi pomladni dan. Kakor koli že, pa je pomlad čas porok, čeprav je po statistiki le-teh vedno manj. Skratka, bodite zaljubljeni, imejte se radi, ne le na Valentinovo in Gregorjevo, vsak dan svojim dragim namenite drobno pozornost.
Vse bolj žal izumirajo stari, lepi običaji. Pustovanje, ki na nekaterih koncih Slovenije privablja številne obiskovalce, je pri nas v zatonu. Na srečo vsaj Društvo prijateljev mladine vsa leta vztraja in uspešno pripravlja otroško maškarado, kjer si najmlajši dajo duška v veselem rajanju. Skoraj pa se nam več ne zgodi, da bi nam na vratih pozvonile maškare, mi pa bi jim v zahvalo poklonili kak evro ali sladkarijo. Tudi pustne povorke žal ne premoremo več ... Zato pa imamo takšnih in drugačnih »šem« tudi, ko ni maškarade, vse več.
', '', 1, 1, 0, 12, '2010-02-18 16:18:53', 62, '', '2010-06-18 12:13:01', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-02-18 16:18:53', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 6, '', '', 0, 91, 'robots=\nauthor='),
(262, 'KDO JE TO FEBRUAR 2010', 'kdo-je-to-februar-2010', '', '
Fotografijo ljubke deklice je v avgustu 1970, ko je bila stara dve leti, posnel njen oče. Rojena je v novomeški porodnišnici 10. oktobra, v znamenju tehtnice. In v smehu pravi, da resnično rada vse dobro pretehta. Spomini na otroštvo so lepi – vožnja z vlakom, izleti, kampiranje na morju, veselje ob rojstvu brata, s katerim imata krasen odnos. \r\n', '\r\nOsnovna šola Grm, Gimnazija Novo mesto – priznava, da je bila »zlata grebica«. Šolska tekmovanja v znanju, nastopi na prireditvah, potovanja, šport so zaznamovali to obdobje. Profesor Dobovšek jo je navdušil nad geografijo in po končanem študiju se je s 23 leti kot profesorica geografije in zgodovine zaposlila na novomeški Gimnaziji, kjer z zadovoljstvom službuje že 18 let.
Preostali čas namenja lionizmu, kot guvernerka zveze Lions za Slovenijo je v svetovnem merilu med najmlajšimi. Lionistka je od leta 1999. Sicer pa uživa v potovanjih, je potapljačica – reševalka, uživa na kolesu, v rolanju, smučanju, v vožnji z avtomobilom in je ponosna teta treh ljubkih nečakov. Veliko bere, rada pleše, njen najljubši ples je flamenko, najljubši deli sveta pa Španija, Amerika...
Tokrat sta se v Restavraciji Tango srečala Gregor Macedoni in Monika Avbar. Seznam obveznosti naših gostov je bil dolg, zato smo tokrat večerjali in tudi obilica snega nas ni ustavila. Monika Avbar je Gregorja Macedonija spoznala po sliki. Oba sta zaposlena v Trimu Trebnje in ga je nekajkrat videla na malici. Gregor je bil zelo presenečen, saj je v Trimu šele dober mesec. Monika je Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Novo mesto, na Muhaber. \r\n', '\r\nOd malega je vzljubila tuje jezike, srednjo šolo je obiskovala v Avstriji, študij pa nadaljevala na ekonomiji. Zase pravi, da je ekonomistka z napako, saj ji številke niso najbolj všeč. Podaja se na samostojno pot kot prevajalka. Mož se ukvarja s hortikulturo, kjer mu tudi Monika z veseljem priskoči na pomoč. Pravi, da rada kolesari, veliko bere, predvsem knjige v nemščini in angleščini, tako ji poleg dveh nadebudnih otrok ostaja zelo malo prostega časa.
Pogovor je tekel o študijskih letih, pa tudi o knjigah, založništvu, prevajalstvu. Ker sta oba ponosna starša, se nismo mogli izogniti pogovoru o otrocih, današnji vzgoji, babicah in dedkih. Gregor je podaril Moniki knjigo Mesto Situl, ki je izšla pri Založbi Goga, na katero je Gregor kot njen ustanovitelj in nekdanji direktor zelo ponosen. Monika, velika ljubiteljica knjig, se je darila zelo razveselila.
Ugodne snežne razmere in temperature so botrovale odločitvi, da so se v podjetju Megos, ki ima na letališču v Prečni tudi gostinski lokal, odločili urediti tekaško progo. V sodelovanju z Aeroklubom Novo mesto so uredili 5 kilometrov krožne tekaške poti, ki je primerna tako za začetnike kot izkušene tekače na smučeh. Po teku pa si v gostilni na letališču lahko privoščite okrepitev. Pohvale vredna novost. Upamo, da jo bo izkoristilo čim več ljubiteljev teka na smučeh in da bo sezona čim daljša. Nevenka Gošnik, ki smo jo srečali na smučini, pravi, da je progra izvrstna!
Poklical nas je Tone in se jezil nad katastrofalnimi cestami v naši občini. »Sama jama, katastrofa! In prišla bo pomlad, pa jih bodo za silo zakrpali. Bil bi že čas, da lokalne in regionalne ceste spravimo v red. Najprej so luknje, ko pa jih zakrpajo, so kuclji! Tonetu gotovo pritrjujejo vsi tisti, ki se vozijo od Šmihela preko Škrjanč proti Birčni vasi... Da o mnogih drugih ne govorimo. Kandijska pa ostaja stalnica, ki je v tem času dobila še nekaj novih lukenj.
"Sem mlada mamica in me je slednje kar malce razžalostilo in ujezilo. In tako pišem še vam, ki boste morda izpostavili problem.Veliko se nas je navadilo, da smo mleko kupovali na kmetijski šoli Grm, na Sevnem. Zelo lepo poskrbljeno za odvzem (papirnate brisačke, koš za smeti, parkirno mesto ipd.), cena ugodna - 50 centov za liter mleka, odličen okus, zdravo, nehomogenizirano mleko. Vse to je botrovalo, da smo ga redno kupovali, saj na mesec "pokurimo" dobrih 30 litrov. In te pravljice je kar naenkrat konec. Odločili so se, da ceno enega litra dvignejo kar za 20 centov. Zanima me, če bi tudi pri tolarjih dvignili ceno kar za 50 SIT? Močno dvomim... Ker pa so centki, je to tako „simple“. In mleko je po novem na voljo vsak drugi dan šele po 17. uri." je napisala mamica Petra.
', '', 1, 1, 0, 16, '2010-02-18 16:28:57', 62, '', '2010-03-18 14:34:44', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-02-18 16:28:57', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 9, '', '', 0, 81, 'robots=\nauthor='),
(267, 'PAKET', 'paket', '', 'Človeka je treba vzeti v paketu. Pomeni, da če ima kdo drag avto, razkošno hišo, polakirano, silikonsko in do pičice zloščeno ženo, jahto, s privezom kje blizu Portoroža, bogat bančni račun in diamantni prstan, da mu vleče roko k tlom, to še ni razlog, da je srečen. A smo mu mi, ki vidimo samo to, kar vidimo, nevoščljivi do fizične bolečine. Ker ne vemo, da biva pod njegovo streho in seda za njegovo mizo zafiksani sin, da spi v sobi zraven njegove spalnice vsako noč do poslednjega diha zgonjena hčerka, da izvaja njegova Barbika troskoke čez plot. In da je ta, ki je v naših očeh več kot srečen, depresiven do zadnjega vlakna, saj ima že leto in pol vrečko namesto debelega črevesa. V paketu je tak človek usmiljenja vredno bitje. Enako kot z materialom je s funkcijami. Na primer z ministrsko. Okoli ga vozijo s službenim avtomobilom, kamor pride na obisk, se mu klanjajo, in sploh je videti mož moči, ugleda, prestiža in zavidanja vrednih pozornosti. Nato pa: pijani šofer, ki vozi po avtomobilski cesti v nasprotno smer. Podivjani psi, ki raztrgajo svojega gospodarja. Las v sendviču pri šolski malici. In vse se podre. Politične ptice roparice zahtevajo odstop. Zaradi objektivne ali subjektivne odgovornosti. Ali obojega. Minister postane masa za čevapčiče, vlačijo ga po časopisih in drugih medijih, trzati mu začne spodnja ustnica in če ima slabe živce in tanke žilice v možganih, ga lahko sesuje. Vsebina ministrskega paketa je torej srednja do velika žalost. Ko vas bo pričela naslednjič ob pogledu na preveč svetlobe okoli koga glodati zelena zavist, pomislite, da je morda to le maska za prikrivanje vsebine paketa, v katerem je v lep papir zamotan poleg zlatih nitk povsem navaden cvirn. Prav takšen, s katerim prišijete možu knof, ki mu zaradi prevelike posteljne strasti odleti od gat v spalnici lahkožive sosede.
', '', 1, 1, 0, 18, '2010-02-18 16:29:36', 62, '', '2010-03-18 14:35:53', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-02-18 16:29:36', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 6, '', '', 0, 62, 'robots=\nauthor='),
(268, 'NEKULTURA', 'nekultura', '', 'Priznam. Tudi sam včasih razmišljam. Največkrat o preprostih vsakodnevnih stvareh, ki so mi blizu in jih več ali manj razumem. Se pa zgodi, da me včasih odnese v abstraktno razmišljanje, ki mu ne vidim konca. Eno takšnih je moje razmišljanje o kulturi, bolje rečeno o temelju kulture. In to ne kje drugje, ampak tukaj v našem malem mestu. V mestu z 22415 prebivalci, ki misli da je ves svet. Pa ni. Je samo mesto v občini, ki šteje 34899 duš, ki prispevajo vsaka svojo vsoto v občinski proračun. Del tega gre tudi za kulturo. Tako imenovano novomeško kulturo, ki pa je velika večina teh darovalcev ne bo nikoli videla. Ni jim namenjena. To je projektna kultura, kultura poznanstev, lobijev, lahko bi ji rekli kultura ozkega kroga ljudi. Visoka kultura. Zato z gotovostjo trdim, da je temelj kulture nekultura. Ne verjamete? Kaj pa ljubiteljska kultura? Kaj pa Narodni dom? Kaj pa stotine ljubiteljskih ustvarjalcev? Kaj pa staro mestno jedro? Kaj pa kulturni domovi na podeželju? Kaj pa........?
Ne, o denarju pa ne bom govoril, niti o ljudskih množicah, ne o naši identiteti. Zato so bili Trubar, Prešeren, Cankar! Pa poglejte, kje so zdaj. Bili so ljudski. Ženski: Po kikli se dan pozna!', '', 1, 1, 0, 20, '2010-02-18 16:30:08', 62, '', '2010-03-18 14:36:53', 62, 0, '0000-00-00 00:00:00', '2010-02-18 16:30:08', '0000-00-00 00:00:00', '', '', 'show_title=\nlink_titles=\nshow_intro=\nshow_section=\nlink_section=\nshow_category=\nlink_category=\nshow_vote=\nshow_author=\nshow_create_date=\nshow_modify_date=\nshow_pdf_icon=\nshow_print_icon=\nshow_email_icon=\nlanguage=\nkeyref=\nreadmore=', 2, 0, 6, '', '', 0, 99, 'robots=\nauthor='),
(269, 'SLAB OBISK V ŠOLAH', 'slab-obisk-v-olah', '', '
Osnovna šola Bršljin, ki ima v letošnjem šolskem letu vpisanih 99 romskih otrok, največ v Mestni občini Novo mesto, pa se kljub vsem naporom za povečanje obiska srečuje s slabim odzivom. Zaradi izostajanja od pouka so se delavci šole na pobudo novomeške romske svetnice Dušice Balažek sestali v pisarni Zveze Romov Slovenije, kjer sta bila tudi podpredsednik ZRS Bojan Tudija in Tadej Lamovšek iz novomeškega Centra za socialno delo. Socialna delavka na bršljinski šoli Darja Padovan je povedala, da romskih otrok ni pri pouku. Šolski pouk redno obiskuje 60 odstotkov Romov, ostali prihajajo dokaj neredno. V primerih izostajanja od pouka šola obvesti pristojne službe, tudi Center za socialno delo, ki pa očitno ne odigra svojo vloge. “Sicer pa bršljinska šola šolsko leto začne tako, da vsi učitelji obiščejo starše romskih otrok v naselju,” je pojasnjevala Padovanova, ki z Romi dela že 25 let. Podpredsednik ZRS Bojan Tudija je opozoril, da bi bilo več romskih učencev v šoli, če bi jih predstavniki šole osebno obiskali v naseljih. Zato je zbranim predlagal, da bi šola zaposlila koordinatorja, ki bi bil zadolžen prav za delo na terenu. Slab obisk pouka beležijo tudi na OŠ Šmihel, socialna delavka se je zato v spremstvu pristojnih in upokojene učiteljice Ane Marije Kozlevčar odpravila med Rome v Šmihel. Ana Marija Kozlevčar je poudarila, da je predvsem romska mama tista, od katere je odvisno, ali bo otrok v šoli.
Zastopnik pacientovih pravic Robert Sotler je v novomeškem zdravstvenem domu sklical sestanek, na katerem so se pogovarjali o težavah, ki nastajajo ob stikih romske populacije z zdravstveno službo. Milena Tudija je povedala, da otroški dispanzer zbira zdravstvene kartone romskih otrok v posebnem predalu, na katerem piše Romi, sprejemanju Romov v ordinacije pa naj bi se izogibali tudi zobozdravniki. Tako ravnanje po oceni Tudijeve predstavlja kršenje človekovih pravic. Vodstvo zdravstvenega doma o ločenem s
