jasni se

TONI GAŠPERIČ

jasni se

PRETVORBE

Vse več nas je, ki bi želeli biti kaj drugega, kot smo, ker smo nezadovoljni s tem, kar smo. Pa se predstavljamo za diplomirane ekonomiste, četudi smo še do pred kratkim mislili, da je ekonomija tesno povezana z ekonom loncem. Lažemo o znamki svojega avtomobila. O višini plače. Pretiravamo s poznanstvi z osebnostmi iz javnega življenja. O krajih, kjer smo dopustovali. Za svojo všečno podobo v javnosti smo pripravljeni spremeniti ime Sulejman v Rene, priimek Hasanbegović pa na primer v Novak. Kupe denarja zmečemo za nategovanje kože, za keramične ploščice v ustih, za porjavelo kožo in raven nos. Izdati smo pripravljeni lastni narod in domovino samo zato, da bi drugi drugače mislili o nas. Nenadoma nismo več Bosanci, ampak Slovenci z germanskimi predniki. Naši starši niso bili kmetje ali delavci, pač pa plemiči z lastnim grbom in zastavo. V želji, da bi okolica spoštovala našo pojavo in postavo, pa četudi je v njej le še toliko nas, kot je v dobrem pljunku vitaminov, kopičimo laž za lažjo, kmalu postanemo laž tudi sami. Z izgubljeno identiteto, s popačenim in zmaličenim življenjepisom, s silikonskim oprsjem, z zmedeno notranjostjo, ki naj bi bila sicer zdrav atribut vseh grdih, kirurško neobdelanih ljudi. Je pa, hvala Univerzumu, vse več takih, ki prisegajo na notranjo lepoto. Ti v tišini noči in v odmiku od hrupa ter laži kopljejo po svoji duši, po srcu, po mišici, ki pooseblja dobroto, lepoto in ljubezen, stavijo na svet, v katerem bo tudi pri moškem v notranjosti suknjiča prej srce in šele nato denarnica. V umetni bleščavi vsakdana so domala neopazni, so pa. So glas vpijočega v puščavi, toda vsaka velika stvar je zrasla iz majhne. In vsaka še tako dolga pot se prične s prvim korakom. Ostanite, kakršni ste. In kdor ste. Z vsemi dobrimi in slabimi pritiklinami. Kdor vas ne mara takšnega, kakršni ste, ni vreden vaše pozornosti.