Kot najstarejša od šestih otrok je drobna deklica zagledala luč sveta 12. novembra 1943 v skromnem domu v Knežini v Beli krajini. Vojni otrok, navajen skromnosti. Igra je bila paša živine, skleda žgancev razkošje. Pešačenje v šolo, v uku za pletiljo v Metliki se je preživljala z delom po hišah. Prvo službo je dobila v Beti, sledil je odhod v Ljubljano, kjer je spoznala moža. Rodila se jima je hči, in po vrnitvi v Novo mesto, kjer sta gradila hišo, še sin.Od leta 1970 do 1991 je bila zaposlena v IMV. Po upokojitvi je glasba postala del njenega življenja. Prepeva s Podgorskimi prijatelji, tamburaši Klasje, veliko ima solističnih nastopov, še vedno prepeva v zboru Revoza. Ljudsko pesem obožuje in se na tem področju tudi veliko izobražuje, zbira gradivo. Pravi, da živi z in za glasbo. V letu 2010 jo je revija Naša žena razglasila za dobrotnico, saj s pesmijo razveseljuje, spodbuja tudi starejše, bolne, ter povabila nikoli ne odkloni. Sicer pa so njena strast rože. Rada ima zemljo, ki jo z užitkom obdeluje. Je izvrstna kuharica, to počne s srcem. Obožuje svoja vnuka. Pravi, da na dopust ne hodi, saj je zanjo vsak dan praznik.