Novomeščani ga bolj poznajo po vzdevku kot pravem imenu, in vsi, ki imajo radi glasbo, so se gotovo kdaj srečali z njim. Rodil se je konec decembra, leto po vojni, v Novem mestu. Na otroštvo ga ne vežejo prav lepi spomini. Svetla točka so bile počitnice pri dedku na Orehovici. Mlad se je zaposlil, kar 30 let je delal v Iskri. A njegova prava strast je bila glasba. Spominja se prvega diska v mestu, v prizidku frančiškanskega samostana v 60. letih. Tam je bil DJ. Skromno, a s prostovoljnim delom, enim gramofonom, ojačevalcem in dvema zvočnikoma so se mladi navduševali nad rockom.
Ko pa se je v 80. letih odprl prvi pravi disko na Otočcu, je glasba postaja njegova služba. Osem let je skrbel za dobro glasbo in z večeri evergreenov, ki se jih vsi nostalgično spominjamo, ustvarjal nepozabne večere, na katerih so se zabavali mladi in tisti „malo“ starejši. Tudi v Atlantisu, diskoteki na novomeškem Novem trgu, je vrtel glasbo. Danes, ko so trend zabave v kafičih, se je temu prilagodil, srečujete ga Pri vodnjaku, z njegovo prepoznavno frizuro, dolgi lasje, speti v rep. Tudi danes 38 letnega sina je navdušil za glasbo. Najljubša zvrst glasbe sta mu soul in rock. Je velik zbiratelj glasbe in pravi, da je danes v času digitalne tehnike to veliko lažje. »Ja,« pravi, »časi so se spremenili, nekoč smo bili večinoma DJ tisti, ki smo prinašali dobro glasbo,« In on jo brez dvoma je!