V vročem julijskem popoldnevu sta se v senci terase Restavracije Tango srečala Nejc Smodiš in Doris Šumiga. Tokrat je očitno delovala neka čudna sila, saj sem šele na kosilu ugotovila, da je Doris nekdanje Nejčevo dekle. Tudi Nejc je bil presenečen in v začetku celo prepričan, da smo srečanje uredili v našem uredništvu. Vendar, kot pravita, sta ostala dobra prijatelja in kosilo je minilo v prijetnem klepetu.
Doris je študentka zadnjega letnika živilstva in si želi delati kot živilska inšpektorica. V prostem času izdeluje nakit, rada kuha in obožuje svojega kužka čivavo. Pravi, da si v prihodnosti želi v tujino. Nejc sicer ne kuha sam, razen ob posebnih priložnostih, ko pripravi svojo specialiteto - tunino omako. Kljub temu pa je pravi gurman, rad dobro je in pije, najbolj pa uživa v italijanski in mehiški hrani. Za Nejcem je kar naporen prvi del leta, saj je pred kratkim izdal svoj t.i. likovni dnevnik, v katerem je 365 risb. Naslednji teden pa bo že sodeloval v košarkarskem taboru svojega brata Matjaža, s katerim se izvrstno razumeta. Nejca je sicer prevzelo slikarstvo, a v taboru in delu z mladimi res uživa. Tema o dopustih jima ni bila preveč všeč, saj Nejc še ne razmišlja o dopustu, niti ga preveč ne vleče na morje, Doris pa pravi, da gre po dolgih letih tokrat »samska« na morje in upa, da se bo naužila sonca in uživala v plavanju. Nejc naju je razveselil, saj nama je poklonil svojo knjigo 365. Popoldne je prehitro minilo v prijetnem klepetu, ob nadvse okusni hrani, pijači in seveda zelo prijazni postrežbi.