Tokrat sta ambient v Tangu na kosilu obarvali s svojo prisotnostjo Jadranka Matić Zupančič in Tilka Zoran. Tilka je sila prijetna, umirjena gospa v pokoju, izredno subtilna in razgledana s svojo pestro zgodbo prehojene poti, ženska, ki racionalno ravna s svojim časom. Tega ji vedno zmanjka za vse drobne stvari, ki jo vedoželjno zanimajo, in se pusti podučiti o novostih, knjigi in sklepanju novih prijateljstev. Tudi njeno darilo Jadranki, pesniška zbirka njenega pokojnega moža Ivana Zorana ter zbornik zgodb in pričevanj izseljencev Posavja, govori o njeni osebnosti in duhovni dediščini. Jadranka bo tudi v tej sezoni v Knjižnici Mirana Jarca pripravila številne vsebinsko bogate kulturne večere, pogovore z ustvarjalci, ki tako ali drugače pustijo pozitivne sledi v ustvarjanju. Profesorica in višja bibliotekarska svetovalka je s čudovito vrtnico in izbrano knjigo razveselila Tilko. Klepet o jogi, skupnih znancih, otrocih ter o pesništvu in o poslanstvu knjižnice, kot je novomeška, je tekel gladko, s številnimi novimi predlogi, razmišljanji in dopolnjevanju skupnih stičišč in interesov. Jadranka piše čudovite pesmi, mora priti tudi večer, ko bomo predstavili njo v domači hiši. Ponosna je na svojo družino, ritem, ki ga oblikuje doma in v službi, zares dela to, kar jo veseli. In Tilka doda: „Pa menda ne bodo posekali tistih dreves na Glavnem trgu, mar ne? Staro morda prehitro posekamo, ne da bi imeli seme ali sadiko za nadaljnjo rast.“ Ona že ve. V svoji oazi na Kuzarjevem kalu vse raste in odmre v naravnih ciklusih letnih časov, podprto z njeno ljubeznijo do slehernega ritma in sporočila narave.