Na Uradu za delo Novo mesto je prijavljenih več kot 300 Romov. Redno zaposlenih Romov ni, dvanajst pa jih je vključenih v program javnih del. Na Dolenjskem tako večina Romov še vedno živi brez zaposlitve. Njihove možnosti za zaposlitev so slabše predvsem zaradi slabe izobrazbene strukture in drugačnih delovnih navad, nižja je tudi motivacija za redno zaposlitev. Po besedah vodje Urada za delo Novo mesto Erike Matko se Romi v evidenco brezposelnih oseb prijavljajo iz različnih razlogov − ker želijo dokončati izobraževanje, se vključiti v javna dela in tudi zato, da prejemajo denarno socialno pomoč. "Glavni vzrok je, da ne ustrezajo zahtevam, ki jih delodajalci postavljajo na trgu dela, nimajo izobrazbe in določenih delovnih izkušenj," pravi Matkova in dodaja, da se na zavodu trudijo s programi za povečanje zaposljivosti. Predvidevajo, da bi Romi najraje delali preprosta dela v stiku z naravo, imeli delavnik, prilagojen njihovim potrebam, nevsiljen ritem, kar so ugotavljale že nekatere raziskave v preteklosti. Delodajalci ne zaposlujejo več oseb brez končane osnovne šole, v omenjenih primerih pa je mogoča le napotitev na javna dela. "V pogojih omejene zaposlitvene ponudbe je zagotovo konkurenca med brezposelnimi osebami večja kot v obdobju lažjega zaposlovanja. Delodajalci praviloma ne zaposlujejo oseb brez končane osnovne šole. Zadnji primer večjega napotovanja so bile napotitve v Revoz, ki je na posredovanje zavoda sprejel tudi osebe brez končane OŠ, kar nekaj se jih je zaposlilo, vendar takrat Romi niso pokazali zanimanja.”