Ignacij HLADNIK
Skladatelj in organist

Hladnikova ulica v Novem mestu se od leta 1955 imenuje po skladatelju in organistu Ignaciju Hladniku. Potek: od Gorenjih vrat do Kapiteljske ulice. Od leta 1892 do 1955 se je imenovala Kapiteljska ulica, še pred tem pa Spitalgasse. Obsega 4 hišne številke.

Rojen je bil v Križah pri Tržiču 25. septembra 1865. Tu je obiskoval osnovno šolo in prvi glasbeni pouk. Kot osemleten je že igral orgle in violino. Jakob Aljaž, ki je bil v tistem času kaplan v Tržiču, je prepoznal njegovo nadarjenost in pregovoril starše, da so ga poslali v orgelsko šolo v Ljubljani. Tam je bil njegov učitelj orgel Anton Foerster, ki je v veliki meri vplival na nadaljnji razvoj Hladnika kot organista in skladatelja. Že kot štirinajstleten je nastopil svoje prvo službeno mesto v Šentjakobu ob Savi, nato je nekaj časa služboval v Stari Loki, od koder je leta 1881 odšel v Novo mesto, ki je postalo središče njegovega 42-letnega delovanja. Veljal je za enega najboljših orgelskih virtuozov v Sloveniji, zato je večino svojih skladb posvetil temu instrumentu. Veliko je koncertiral po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.Posebno rad je izvajal dela francoskih avtorjev, gojil pa je tudi Bacha. V največje veselje mu je bilo, ko je prošt Elbert poskrbel za nove orgle v kapiteljski cerkvi. Na teh orglah je zlasti med prvo svetovno vojno prirejal uspešne cerkvene koncerte.

Hladnik zavzema častno mesto tudi med skladatelji. Veliko skladb je bilo objavljenih v Cerkvenem glasbeniku, Novih akordih in Bogoljubu. Največ jih je ostalo v rokopisu. Nekaj rokopisov je poslal v Ameriko, kjer so skladbe izšle pod drugim imenom. Skladal je maše, tedeume, psalme, rekvieme in druge cerkvene skladbe. Njegove skladbe zlasti v napevih preveva ljudsko občutje, zato so bile priljubljene. Za že skorajda ponarodelo velja npr. »Marija, skoz življenje«. Hladnik je bil znan tudi kot pevovodja. V Novem mestu je na raznih šolah poučeval glasbo in vodil zbore. Bil je pevovodja Dolenjskega pevskega društva, poučeval je petje v Rokodelskem domu, vodil je pevski zbor grmske kmetijske šole in kar 27 let gimnazijski pevski zbor. V frančiškanskem samostanu je orglal in vodil pevski zbor, prizadevno je sodeloval pri Glasbeni matici. Hladnik je bil tisti, ki je mladega Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Zavzemal se je za boljši položaj in organiziranost organistov in o njihovih bednih razmerah pisal v Slovenca. Poizkušal se je tudi v pisanju povesti in jih nekaj objavil. Po njem se je nekaj časa imenovala leta 1946 obnovljena novomeška glasbena šola. Umrl je 19. marca 1932 v Novem mestu.

Del Hladnikove notne zapuščine hranita novomeški kapiteljski arhiv (KANM) ter Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Gre predvsem za številne rokopisne skladbe in dele muzikalij, ki jih je skladatelj hranil v svoji knjižnici.

Vir:  www.nm.sik.si -
TONČIČ L.: Novomeške ulice 1994, str. 70