Pred dnevi je facebook izbrisal fotografijo vrhunskega fotografa in umetnika Boruta Peterlina, ki med drugim s svojim likom in delom pušča velik pečat ne samo v mednarodni sceni, pač pa tudi v teh logih. Šlo je za erotični portret erotičnega fotografa Rajka Bizjaka, ki je bil objavljen v Mladini v Peterlinovi dolgoletni seriji portretov Striptiz. Fotografija je zaradi svoje ekspozicije za nekoga lahko kontroverzna (obraz fotografa je ukleščen v ženskem mednožju – lahko si jo necenzurirano ogledate na njegovem blogu), zelo težko pa bi jo v kontekstu same prezentacije označili za vulgarno ali kako drugače neprimerno. To, da gre za eminentnega fotografa in za umetniško delo, puritansko-kvazi-moralističnih cenzorjev pri FBI-ju, se opravičujem, FB-ju, ni niti najmanj ganilo.

Nak, pred Velikim bratom smo dejansko vsi enaki. Če vas kateri od nevrotikov, ki ima slučajno slab dan ali pa ste se mu bog ve iz katerega razloga osebno zamerili, prijavi, da ogrožate njegovo nedolžno dušico in s tem javni red in moralo krasnega virtualnega sveta, - kjer smo vsi lepi, čudoviti, prijateljski in smehljajoči se, da ne rečem všečni, in kjer zapisujemo svoje večje ali manjše dnevne uspehe, od tega, da je naš dojenček ravnokar podrl že tretji kupček v svojem kratkem, a noro razburljivem življenju, do tega, kako smo pretekli toliko in toliko km, medtem ko tisti, ki na tešče pretečejo mali maraton, preden gredo zjutraj v službo, svojih tekaških občutij praviloma ne delijo z drugimi, vse skupaj pa lahko objavljamo s profilno sliko svojega najboljšega prijatelja (velikokrat je to kar kakšna domača žival) in pri tem v debatah zavzemamo skrajno intelektualno držo, – se vam lahko zgodi, da se boste mimogrede znašli med »izbrisanimi«, pa če tudi se ne pišete na ić. Lahko se zgodi, da ne bodo izbrisali samo vaše fotografije, pač pa kar cel vaš profil, skupaj s stotnijami vaših virtualnih prijateljev in celotnim arhivom vaših življenjskih profesionalnih in polprofesionalnih dogodkov, tako da se boste – ironično – morda za trenutek počutili kot Roy Batty in družina replikantov v Blade Runnerju (Iztrebljevalec, 1982), ki so jim stare, zbledele, sprane in zlizane »mehanske« fotografije (fotografije matere, kar ni naključje, toda to je že druga zgodba, ki pa bi se glede na cankarjanski »speen« dala fino umestiti v slovenski teritorij) edina točka in vez z njihovo zgolj navidezno človeškostjo v Los Angelesu, metropolisu prihodnosti leta 2019. Hočem reči, da se boste morda nekoč v prihodnosti zaradi tovrstnega digitalnega izbrisa počutili popolnoma razčlovečeni. Saj veste, kaj že danes pravijo: »Če vas ni na facebooku … no, potem vas pač ni.«

Da pa bi se lahko neovirano mrežili tudi v centru našega mesta, je presenetljivo poskrbela kar novomeška občina, ki je v teh turbulentnih virtualno-digitalno-mobilnih časih, ko se še ne ve, ali bo »androidnemu robotku uspelo do konca obgristi Jobsovo jabolko ali pa bo vse skupaj zletelo skozi okna« ter takim in podobnim dilemam sodobnosti, kljub svoji nekoliko arhaični ideološki naravnanosti k pivskim ljudskim običajem iz bližnje in daljne preteklosti, le udejanjila nekaj let staro iniciativo in pred rotovžem vzpostavila javno brezžično in brezplačno Wi-Fi omrežje, namenjeno vsem občanom, posebej pa turistom, novinarjem in drugim obiskovalcem našega mesta, kot so lepo zapisali v obvestilu za javnost. In to, pomislite, 28 let po začetku interneta in celo že v petem letu mandata aktualne oblasti. Všečkamo?