Včasih se sprašujem, ali naši občinski politiki, veljaki, elitneži, vodje in njihovi prijatelji živijo v tem mestu ali kje drugje. Govorim o čisto fizični ravni prebivanja. Ker če bi živeli tukaj, potem bi videli, da so otroška igrišča polna otrok, staršev, babic in dedkov. In to vsak dan. Ljudje z majhnimi otroki tam preživijo veliko časa. Videli bi tudi, da so ta igrišča zanemarjena, nevzdrževana, da so igrala stara, zarjavela, da barva z njih odpada, da so poškodovana, polomljena, manjkajoča. Da so nekatera zaradi tega nevarna, ker tam manjka vijak in drugje vijak več ne drži verige, na kateri visi gugalnica, da lokomotivi manjka volan, da manjka kar cel vrtiljak. Da je v redkokaterem peskovniku mivka ali pesek, najpogosteje pa je zgolj zbita zemlja, posejana z izbranimi vrstami plevela. Če bi se ti vrli možje in žene kdaj popoldne ali čez vikend sprehodili po novomeških otroških igriščih s svojimi otroki ali vnuki, bi videli, da je v mestu bore malo ali nobenega igrišča (razen dveh novejših igrišč v krajevni skupnosti Majde Šilc), na katerem bi vsa igrala funkcionirala. Kar je po mojem mnenju velika sramota. In to pri tako bogati občini, kot je naša. Pa vendar nas ti isti možje in žene vodijo desetletje in več. Nas nagovarjajo na volitvah in vsakič obljubljajo veliko in še več. Otroška igrišča so pravi obraz njihovih sposobnosti, angažiranosti, vpetosti v okolje, v katerem menda bivajo in delujejo, ter njihove empatije do ljudi, do njihovih volivcev. Otroška igrišča so simptom polfunkcioniranja naše občine. Dokler ne bodo urejena, je škoda govoriti o športnih dvoranah ter drugih objektih in projektih.

Enkrat bi rad doživel, da bi v katerem od novomeških medijev, ki redno izhajajo, prebral naslov ali poročilo v stilu: »Župan, direktor Zavoda za turizem in direktor občinske uprave so skupaj z najožjimi sodelavci, novomeškimi svetniki in nekaterimi najvidnejšimi strankarskimi člani po treh mesecih aktivne akcije odprli še zadnje prenovljeno igrišče v Novem mestu.« Bi osebno prišel na zaključno zabavo in kljub temu, da ne pijem, nazdravil na njihovo zdravje s kozarcem cvička. In sem prepričan, da ne bi bil edini.