Preveč je ministrstev in uslužbencev v njih. Drug drugemu so že v napoto, ko pa je treba kaj rešiti, ni za to nihče pristojen. Preveč je občin, preveč županj in županov, preveč administratorjev, ki sedijo po pisarnah in delajo, da so ob koncu delovnega dne povsem izžeti, iz meseca v mesec pa bolj izgoreli. A od njihovega naprezanja ni pravega haska. Preveč je obrazcev, premalo nasmejanih obrazov za okenci. Preveč je potiskanega papirja z zakoni, predpisi, preveč je praznih dogovarjanj, izgovarjanj, pregovarjanj. Preveč je vojakov, policistk in policistov, predolge so čakalne dobe pred vrati ambulant, za katerimi ordinirajo polbožanstva v belem. Preveč je nezadovoljnih in revnih ljudi. Preveč je laži, hinavstva, dvoličnosti, sprenevedanj. Preveč je prašnih delcev v zraku in gnojevke v podtalnicah. Preveč je hrupa v dolinah miru. Preveč je veleposlaništev, zavodov, zbornic. Preveč je plastike, nasilja, lakote, vojn. Preveč je razvezanih zakonov, nesrečnih otroških oči, pijanih žensk in moških, preveč je drogiranih mladenk in mladeničev. Preveč je zavržene hrane, debelih ljudi in preveč je holesterola v krvi. Preveč je zavrženih muck, psov, preveč krvi na asfaltu cest -  in še marsičesa je preveč.
Zdi se mi, da je ob vseh teh presežkih  v deficitu le ljubezen.