Dandanašnji je že vse projekt. Narodno – zabavni ansambel, na primer, ima v obdelavi projekt, ko klamfa vkup svojo  prvo pesmico o zgarani materi, ki ima žuljave roke, za seboj neprespane noči in otroke, ki je ne pridejo pogledat niti pod razno. Pa se je zanje žrtvovala, ko jim je izkazovala brezpogojno ljubezen. Moja znanka, pesnica razglašene slave, ima v glavi vrsto projektov. Rada bi izdala pesniško zbirko (domovino je že davno) z ljubezensko vsebino, bralcem bi rada ponudila v branje zgodovinski roman o natikanju žensk na kole, ko so harali po naših krajih Turki, z literarnimi večeri, ki bi jih prirejala v opuščenem rudniku, pa bi želela pri zmaterializiranih Slovencih zbuditi ljubezen do poezije. Vse jasno in čisto kot solza, edina napaka, ki jo imajo njeni projekti, je ta, da nima navdiha niti za pesmi niti za roman, zapuščeni rudnik pa je zazidan, ker je menda v njem na stotine žrtev povojnega komunističnega divjanja. Pa ne samo posamezniki, tudi društva, ustanove, podjetja in humanitarne organizacije imajo vrsto projektov. Turistični delavci v sosednji občini se ukvarjajo s projektom Presta, in sicer od takrat, ko se je kot paragraf zviti, iz moke narejeni izdelek pri zajtrku zataknil v grlu Georgeu Bushu mlajšemu, da je skoraj storil bridko smrt. Od te za marsikoga šokantne vesti pa do današnjih dni niso naredili nič drugega kot ugotavljali, za kako veliko presto je šlo, da se je še lahko izmuznila po grlu nekdanjemu ameriškemu predsedniku v prebavni trakt. Eden od številnih projektov gospoda župana pa predvideva izdelavo biološko razgradljivih kopalk iz praproti. Občina je vložila v projekt že več kot sto tisoč evrov, a pravega navdušenja med anketiranimi morebitnimi kupci takšnega proizvoda ni bilo zaznati. Morda ga bodo celo opustili in se lotili projekta o izgradnji rekreativno – sprostitvenega centra na mestu, kjer so v globini tisoč metrov pod zemljo našli vodo. Ne sicer tople, a ne smemo spregledati dejstva, da ni več daleč čas, ko se bodo vojne začenjale in končevale zaradi vode. Večmilijonska investicija v projekt izkoriščanja podtalnice bi bila genialna naložba za bodoče preživetje prebivalstva, ki ima v času ekonomsko - etično - moralnega razsula tudi svoj projekt, morda še najbolj realen: kako spojiti mesec z mesecem s petsto in manj evri. Narodu, ki ima projektov kot listja in trave, se ni bati za bodočnost. P.S. Se spomnite Edij? Ja, tistega, ki je v nekih drugih časih predlagal, naj bi kmetje vzgojili kravo, ki bi jo dojili vsak dan po petkrat, jedla pa naj bi samo enkrat mesečno. Mukice so poginile ravno takrat, ko so se navadile predlaganega, Edi pa je poparjen kot koprive za čaj pripomnil: „Škoda, pa še toliko zamisli sem imel z njimi.“