Ne tujci, sami bomo popačili svoj jezik, da ga kmečki ljudje ne bodo več razumeli. Saj sploh več ne znamo preprosto govoriti. Komur prisluhneš, šlamparija. S strani države. Postavljamo vprašanja. Dajemo glasove. S strani Hrvaške še nismo dobili odgovora. Lepo vas prosim. Recimo preprosto: Hrvaška nam še ni odgovorila. In zdaj bodo poslanci postavljali vprašanja predsedniku vlade. Postavljamo kole v vinogradu. Torbo postavimo v kot. Pred jezikovno sodišče ne postavimo več nikogar, ker te vrste razsodnikov sploh ne premoremo. Predsednika vlade pa bodo poslanci vpraševali, ne bodo mu postavljali vprašanj, saj niso nemško govoreči izvoljenci. Dajte glas svojemu izbrancu. Ko šolajo pse, vpijejo nanje. Na primer:“Floki, daj glas!“ Mi pa bomo enostavno glasovali za svojega izbranca. Damo lahko nekaj centov klošarju. Damo kos kruha lačnemu, bolj težko pa dajemo glasove. No, spuščamo jih že, a to je nekaj povsem drugega. Če povemo le malce drugače, takoj uvidimo, kakšne neumnosti kvasimo, ko govorimo: s strani države, postavljati vprašanja ali dajati glasove. Na primer: bodite lepo pozdravljeni s strani moje sestre. Ni bilo posebnih pripomb s strani kupcev. Ne smešite se in recite: „Tudi moja sestra vas lepo pozdravlja.“ „Kupci niso imeli posebnih pripomb.“ Otroci so postavljali učiteljici vprašanja. Otroci so spraševali učiteljico. To zveni, in ne samo zveni, to je tudi veliko lepše, sploh pa bolj prav. Preberite še tole velikokrat uporabljeno mojstrovino: ravnokar smo v fazi izdelave letnega načrta. Da te kap! Pravkar izdelujemo letni načrt. Sedi – pet. Bi prenesli, če bi slišali govoriti kmeta: „Moje krave so v fazi pašnje?“ Ne bi, kajne? Živinorejec bi enostavno rekel: „Krave so na paši.“ Saj. Jezik pačijo in ga onesnažujejo okravateni in belosrajčni ljudje, ki se nemalokrat ponašajo z doktorskimi naslovi, a so, kar zadeva poznavanje maternega jezika, polpismeni. Žalostno je, da malokoga moti jezikovno svinjanje v parlamentu, v radijskih in televizijskih oddajah, v revijah in časopisih. Napake so pogoste, velikokrat ponovljene in zaradi pogostosti pojavljanja bodo postale prej ali slej pravilo. Takšno izražanje ne bo dobilo s strani mene niti enega samega glasu in ne postavljajte mi, prosim, vprašanja, zakaj ne. Že brez tega mi gre pošteno na bruhanje.