Mislite si o meni, karkoli želite. Toda naša ministrica ne sodi med belotočne političarke, ki smo jih bili vajeni gledati na političnem parketu. Ni obložena s kilogrami, oblači se elegantno, je urejena po vseh predpisih,modnih smernicah in zahtevah. Zna spustiti solzico, zna se smejati in smehljati, celo kaj pametnega povedati. Če ne bi vedel, s čim in s kom se ukvarja, bi jo posadil med manekenke, pevke, morebiti flmske igralke. Lepo jo je videti. Morda njen videz odvrne kdaj pa kdaj pozornost od njenih besed. Kar pa niti ni tako slabo. Saj tudi nekatere s silikonom podprte pevske dive raje gledamo kot poslušamo. V nas vzbujajo takšne in drugačne misli, pomisleke, strasti, prikrite in skrite nagone. Toda, ali je dostojno ob pogledu na ministrico pomislite na kaj poltenega? Na kaj takega, ki pripelje do šovinistično moškega reka:«Vredna greha.« Že prav. Toda ob železni lady, na primer, mi kaj takega ne bi prišlo na pamet niti pod razno. Za Jovanko v mladih letih ne rečem. Izvirni greh za takšne rosno mlad, kriterije glede ženskih kvot sem spustil na minimum in veliko dejanj imam le še na jeziku in v sanjarjenjih. Druge oči z drugim malarjem vidijo povsem drugačno ministrico. Morda je zanje hladna, odbijajoča, ker ni za štedilnikom, ampak v vladi. Po privatnem mnenju Slovencev Kranjice še vedno sodijo v kuhinjo in če na obisku vidite prijateljevo ženo v dnevni sobi, je to le znak, da je veriga, nameščena v kuhinji, predolga. Za koga z drugim političnim pedigrejem, kot ga ima gospa ministrica, je le – ta zanj morebiti celo izložbena lutka, ki je lepa in blond ter že zato ne more imeti kaj omembe vrednega na podstrešju. Toda to ni moj problem.Zame je gospa ministrica vredna greha.