Post je bil od nekdaj pripoznan kot pomembno sredstvo za ohranjanje zdravja in mladosti in, kar ni najmanj pomembno, tudi večje miselne vitalnosti in sposobnosti. Že Hipokrat je menda zapisal: »Lakota je mati zdravja, presitost pa izvor številnih bolezni.«

Ruska zdravnika J. S. Nikolajev in E. I. Nilov sta v 70. letih prejšnjega stoletja razvila in prakticirala metodo, kako zdraviti s stradanjem, in jo dramatično poimenovala »notranja operacija brez noža«. Njuna stava je bila preprosta: telo v ekstremni situaciji s »sistemsko racionalizacijo« ohrani vse, kar je zdravo, in odstrani vse, kar je bolno. S to metodo telo mobilizira svoje vitalne sile, normalizira biokemične procese, stabilizira živčni sistem, očisti se škodljivih snovi, okrepi imunski sistem, izboljša delovanje kardiovaskularnega sistema, prebavnih organov in žlez z notranjim izločanjem, razgrajuje rakasta tkiva in vsesplošno pomlajuje telo in duha. In normalno – depresivnost, agresivnost, strupenost in zoprnost zamenjata popolna sreča in čista mirnost. Seveda ne govorimo o tridnevnem postu na jagodah, temveč o 40 – 50 dnevnem postu zgolj na čaju in vodi. No, menda je tudi 10 dni dovolj za pozitivne rezultate.

Verjetno se vam zdi, da zadeva sumljivo spominja na stradanje, siromašenje in klistiranje socialne države, ki smo ji danes priča s strani neoliberalnih uravnoteževalcev na oblasti. To so sicer točno tisti ljudje, ki so to državo zadnjih dvajset let z roko v roki s tajkuni, tranzicijskimi lopovi in finančnim sektorjem krmarili in jo pripeljali do točke, ko ni več ničesar za pokrasti. Ko je postala banana republika. In sedaj se je začelo veliko varčevanje na kulturnikih, zdravnikih, šolnikih, šolarjih, študentih, delavcih, policistih, nosečnicah, družinah, otrocih … Malih ljudeh. Brezsramno se je oglasilo celo združenje Manager, iz katerega vrst je prišel marsikateri žlahtni slovenski mendžerski lopov, in zopet z roko v ritki, se opravičujem, v roki z vlado dahnilo javnemu sektorju: »Breme krize se mora pravično porazdeliti po vseh družbenih skupinah.« Ste že kdaj videli katerega slovenskega menedžerja-tajkuna, ki se je odpovedal, recimo, svojemu dragemu in potratnemu avtomobilu in drugemu razkošju, četudi je odpustil ducat delavcev in bankrotiral tri na vse konce zadolžene firme? Niste in ga ne boste.

Ne, trenutna operacija hujšanja socialne države ni »notranja operacija brez noža«. To je operacija stradanja v delovnem taborišču. Pa vendarle je zgodba o postu poučna. Če se zadeve v tej državi ne bodo začele radikalno premikati na bolje in če ta vlada ne bo v kratkem pokazala še kaj več, bo dolgotrajen post lahko postal ena od kreativnih strategij preživetja dobršnega dela prebivalstva. Ko boste tole brali, bom sam nekje v drugi polovici desetdnevnega posta. Tokrat še iz zgoraj omenjenih zdravilnih vzgibov. V vsakem primeru pa v teh časih ne škodi preverba, ali se v resnici da živeti od vode in zraka.