Ni moja navada, da bi stikal po trgovinah, ampak zadnič me je firbec prignal na babji plac našega malega mesta. Je pač čas za ozimnice in zanimanje mi je pritegnilo zelje. To je že zgodovinsko potrjeno zdravo živilo. Kislo zelje. Nisem bil sam. Tako kot vedno je bil z menoj moj drugi jaz. Takoj je izkoristil priliko in mi začel predavati, kako se pridela kislo zelje in to v duhu sodobnega slovenskega kmetijstva.Najprej je potrebno imeti zemljo in opraviti seminar za sadilno pripravo zemlje. Nato se vrstijo seminarji za vzgojo flanc, izbiranja sorte, sajenja, zalivanja, dognojevanja, zaščite in varovanja pred stranskimi učinki, kot so kisel dež, vpliv prometa in podobno. Vse to mora biti usklajeno z evropsko in našo, tako imenovano zakonodajo, na kmetijskem področju. Ko zelje dozori nastopijo seminarji varstva pri delu, zaradi uporabe rezil pri rezanju, izbire pravega vremena, pravega ekološkega pristopa tega nasilja nad rastlinami, transportni seminar, ki določa pogoje prevoza in seminar za tehnološko pripravo ribanja in kisanja, ki vsebuje vse sekvence izvedbe tega postopka. Posebno poglavje pa so postopki tlačenja in kisanja. Naj skrajšam. Govoril je naglas, da so ga slišali vsi trenutno prisotni. Posebno je poudaril, da seminarje opravljajo vrhunski strokovnjaki, ki so seveda primerno plačani. Bil je tako prepričljiv, da so prisotni kar zijali. Meni je zaprlo sapo. Samo teta, ki je prodajala kislo zelje je komaj slišno zagodrnjala. Bedak. Jaz sem ga samo posadila, porezala, naribala, skisal pa se je sam pod slovenskim kamnom. To delam že šestdeset let, pa je bil vedno dober. Sam sem se skoraj onesvestil.

Gledanje filma, Na svoji zemlji, pomiri!