Priznam. Tudi sam včasih razmišljam. Največkrat o preprostih vsakodnevnih stvareh, ki so mi blizu in jih več ali manj razumem. Se pa zgodi, da me včasih odnese v abstraktno razmišljanje, ki mu ne vidim konca. Eno takšnih je moje razmišljanje o kulturi, bolje rečeno o temelju kulture. In to ne kje drugje, ampak tukaj v našem malem mestu. V mestu z 22415 prebivalci, ki misli da je ves svet. Pa ni. Je samo mesto v občini, ki šteje 34899 duš, ki prispevajo vsaka svojo vsoto v občinski proračun. Del tega gre tudi za kulturo. Tako imenovano novomeško kulturo, ki pa je velika večina teh darovalcev ne bo nikoli videla. Ni jim namenjena. To je projektna kultura, kultura poznanstev, lobijev, lahko bi ji rekli kultura ozkega kroga ljudi. Visoka kultura. Zato z gotovostjo trdim, da je temelj kulture nekultura. Ne verjamete? Kaj pa ljubiteljska kultura? Kaj pa Narodni dom? Kaj pa stotine ljubiteljskih ustvarjalcev? Kaj pa staro mestno jedro? Kaj pa kulturni domovi na podeželju? Kaj pa........?
Ne, o denarju pa ne bom govoril, niti o ljudskih množicah, ne o naši identiteti. Zato so bili Trubar, Prešeren, Cankar! Pa poglejte, kje so zdaj. Bili so ljudski. Ženski: Po kikli se dan pozna!